Up-253/99

11. 6. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z. na seji senata dne 11. junija 2001

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. Cp 702/98 z dne 31. 3. 1999 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Piranu št. P 11/98 z dne 26. 3. 1998 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek na ugotovitev, da oporoka ni nastala in da zato ne ustvarja nikakršnih pravnih posledic, ter podrejeni zahtevek na ugotovitev, da je oporoka neveljavna in brez pravnih posledic.

Navedlo je, da je pisna oporoka pred pričami veljavna, saj je oporočitelj znal brati in pisati v slovenskem jeziku. Sodišče je še opozorilo, da za veljavnost oporoke ni pomembno, ali je bila pričam znana vsebina oporoke. Iz enakih razlogov je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo tožeče stranke. Ustavni pritožnik v ustavni pritožbi navaja, da sodišči nista podali ocene o tem, ali je pokojni znal brati in pisati v slovenskem jeziku. Predvsem sodišči po mnenju pritožnika nista ocenili izpovedi pokojnikove vdove, da njen mož ni znal brati in pisati v slovenskem jeziku in da tega jezika sploh ni razumel, ter tega, da dve priči, katerih materni jezik je slovenščina, v pravdnem postopku nista znali pojasniti vsebine dela sporne oporoke. S takim ravnanjem naj bi sodišči pritožniku kot zakonitemu dediču zapustnika kršili pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave).

Pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave je izpeljava ustavne določbe drugega odstavka 14. člena Ustave, ki opredeljuje pravico do enakosti pred zakonom. Določbi vsebujeta zahtevo po prepovedi neenakopravnega obravnavanja. Tako se mora pravdni postopek voditi ob spoštovanju temeljne zahteve po enakopravnosti in procesnem ravnotežju strank ter spoštovanju njihove pravice, da se branijo pred vsemi procesnimi dejanji, ki lahko vplivajo na njihove pravice in interese. Stranki mora biti zato omogočeno, da navaja argumente za svoja stališča, da se v sporu izjavi tako glede dejanskih kot glede pravnih vprašanj.

Enako kot nasprotni stranki ji mora biti zagotovljena pravica navajati dejstva in dokaze, možnost, da se izjavi o navedbah nasprotne stranke ter o rezultatih dokazovanja, kot tudi pravica, da je prisotna ob izvajanju dokazov. Pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza obveznost sodišča, da vse navedbe stranke vzame na znanje, pretehta njihovo relevantnost ter se do tistih navedb, ki so bistvenega pomena za odločitev, opredeli v obrazložitvi sodbe.

Ustavno sodišče ugotavlja, da ne drži očitek ustavnega pritožnika, da sodišči nista ugotovili in navedli razlogov o tem, ali je oporočitelj znal brati in pisati (str. 2 sodbe sodišča prve in druge stopnje). Prav tako pa sta sodišči navedli, zakaj in na podlagi katerih dokazov zaključujeta, da je pokojnik znal slovensko, razumel oporoko in da je v tem jeziku znal tudi brati in pisati. Sodišči sta tudi navedli, da za veljavnost oporoke ni bistveno, če so oporočne priče razumele oporoko. S tem sta se sodišči v obrazložitvi opredelili do vseh navedb, ki so bistvenega pomena za odločitev.

Ustavno sodišče se ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijanih odločitev in v dokazno oceno sodišč. Njegova pristojnost je le ugotavljati, ali ni bila z izpodbijanima sodbama kršena katera od človekovih pravic.

Zgolj dejstvo, da pritožnik s pravnim sredstvom zoper izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ni uspel, še ne pomeni kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

Pravica do enakega varstva pravic (iz 22. člena Ustave) je lahko kršena, kadar je odločitev tako očitno napačna ali brez brez razumne pravne utemeljitve, da jo je mogoče označiti za arbitrarno. Vendar izpodbijanima sodbama takšne pomanjkljivosti ni mogoče očitati.

Ker z izpodbijanima sodbama očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.

Namestnica predsednika senata:

dr. Dragica Wedam-Lukić