Jedro

Glede zavarovanih terjatev zato v obsegu ločitvene pravice ni mogoče uporabiti prvega odstavka 215. člena ZFPPIPP in posledično zanje ne velja določba 1. točke 216. člena ZFPPIPP o utesnitvi izvršbe. Za pravilno uporabo 216. člena ZFPPIPP je zato bistveno, ali je upnik pred začetkom postopka prisilne poravnave pridobil ločitveno pravico ali ne.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi, ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o upnikovih stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi VL 14396/2012 z dne 3. 2. 2012, na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu St 734/2012 z dne 5. 12. 2012, nadaljevalo z dnem 4. 1. 2013 (1. točka izreka). Sklenilo je, da je dolžnik dolžan na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu St 734/2012 z dne 5. 12. 2012 upniku plačati znesek v skupni višini 42.222,81 EUR, na naslednji način: 8.444,56 EUR (20 %) do 4. 1. 2015 po obrestni meri 0 % letno od 8. 5. 2012 do 4. 1. 2015, 8.444,56 EUR (20 %) do 4. 1. 2016 po obrestni meri 0 % letno od 8. 5. 2012 do 4. 1. 2016, 25.333,69 EUR (60 %) do 4. 1. 2017 po obrestni meri 0 % letno od 8. 5. 2012 do 4. 1. 2017 (2. točka izreka). Izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi VL 14396/2012 z dne 3. 2. 2012 je v delu, ki presega znesek 42.222,81 EUR, ustavilo (3. točka izreka).

2. Zoper sklep vlaga upnik po svoji pooblaščenki pravočasno pritožbo. Meni, da je sodišče napačno utesnilo izvršbo, saj je upnik pred začetkom uvedbe prisilne poravnave nad dolžnikom pridobil ločitveno pravico na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu Z 19/2012 z dne 10. 4. 2012. Zatrjuje, da je bil sklep o zavarovanju izdan v zvezi s terjatvijo, pridobljeno s sklepom o izvršbi VL 14396/2012 v višini 53.571,10 EUR, zato je treba v konkretnem primeru za pridobitev ločitvenih pravic upoštevati sklep Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu Z 19/2012 v zvezi s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 14396/2012 kot zaokroženo celoto. Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, da na usodo predmetnega izvršilnega postopka ne vpliva morebitna pridobitev ločitvenih pravic v postopku zavarovanja denarne terjatve, ker gre za ločena postopka. Upnik je v postopku prisilne poravnave prijavil terjatev in ločitveno pravico, in ni imel glasovalnih pravic (ker ni bil navadni upnik). Postopek zavarovanja je v konkretnem primeru neposredno vezan na izvršilni postopek, saj je podlaga izdaje sklepa o zavarovanju ravno nepravnomočen sklep o izvršbi. Upnik še opozarja na nelogičnost ugotovitve sodišča, da gre za dva ločena postopka, saj se v primeru, če bo upnik dokazal, da ima ločitveno pravico, pojavi vprašanje, kako bo upnik kot ločitveni upnik sploh prišel do poplačila celotne zavarovane terjatve, če bo na drugi strani obstajal pravnomočen sklep o utesnitvi izvršbe. Zatrjuje tudi, da je že višje sodišče s sklepom II Ip 2023/2013 v 7. točki obrazložitve dalo sodišču prve stopnje jasna navodila, da mora v ponovljenem postopku ugotoviti, ali je bila ločitvena pravica pridobljena pred začetkom prisilne poravnave, bodisi v izvršilnem postopku, bodisi izven izvršilnega postopka, slednje pa v konkretnem primeru pomeni v okviru postopka zavarovanja. Sodišče bi zato moralo opraviti izvršbo z izterjavo celotne terjatve, ne pa jo utesniti. Upnik ob sklicevanju na prvi odstavek 214. člena ZFPPIPP meni, da ima na pridobljenih ločitvenih pravicah pravico poplačati se v celoti, če pa iz tega premoženja ne bo 100 % poplačan, pa se lahko poplača iz kateregakoli dolžnikovega vira, vendar z upoštevanjem učinkov potrjene prisilne poravnave. Dokler ni znano, v kakšni višini se bo upnik poplačal z uresničitvijo ločitvene pravice, pa ni mogoče natančno vedeti, koliko znaša neplačani del terjatve, za katerega učinkuje potrjena prisilna poravnava. Upnik zato predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, dolžniku pa naloži v plačilo pritožbene stroške. Prilaga dokaze in priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor dolžniku, ki je nanjo odgovoril, in predlaga njeno zavrnitev. Povzema kronološki potek postopka zavarovanja in predmetnega izvršilnega postopka ter v bistvenem zatrjuje, da je Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu 16. 5. 2013 v zadevi Z 19/2012 izdalo sklep, da se postopek zavarovanja ustavi in se opravljena dejanja zavarovanja razveljavijo, z obrazložitvijo, da je potekel čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba. Dolžnik meni, da je s tem prenehal veljati temelj upnikove ločitvene pravice in da je upnikova terjatev postala navadna terjatev, zato je izpodbijani sklep pravilen. Prilaga dokaz.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Predmetni izvršilni postopek je bil z 8. 5. 2012 prekinjen zaradi začetka postopka prisilne poravnave nad dolžnikom (prvi odstavek 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP). Postopek izvršbe se lahko v takem primeru nadaljuje samo na podlagi sklepa sodišča, ki vodi postopek prisilne poravnave, za katerega ZFPPIPP določa, da je podlaga za nadaljevanje postopka izvršbe (drugi odstavek 132. člena ZFPPIPP). V obravnavanem primeru višje sodišče o tem odloča že drugič, saj je s sklepom II Ip 2023/2013 z dne 26. 6. 2013 sklep sodišča prve stopnje z dne 18. 2. 2013 o nadaljevanju izvršilnega postopka razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Takrat je pojasnilo, da sodišče prve stopnje določbe 216. člena ZFPPIPP, ki lahko predstavlja podlago za nadaljevanje izvršilnega postopka, ni uporabilo pravilno, in zato sodišču prve stopnje naložilo, naj ponovno presodi, ali potrjena prisilna poravnava na terjatev v konkretnem primeru učinkuje, in če ugotovi, da ni podlage za uporabo 213. člena ZFPPIPP, naj v izreku sklepa o utesnitvi izvršbe jasno in določno navede vsebino in višino v skladu s pogoji prisilne poravnave preoblikovane terjatve, če pa ugotovi, da je treba opraviti izvršbo z izterjavo celotne terjatve v skladu z izvršilnim naslovom, naj tudi o tem izda poseben sklep. Pritožba utemeljeno opozarja, da je tudi v ponovljenem postopku odločitev sodišča prve stopnje zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe določb ZFPPIPP napačna.

7. Za zavarovane terjatve, torej tiste, ki so zavarovane z ločitveno pravico (tretji odstavek 20. člena ZFPPIPP), potrjena prisilna poravnava ne učinkuje (1. točka prvega odstavka 213. člena ZFPPIPP). Šele če ločitveni upnik z uresničitvijo ločitvene pravice iz vrednosti premoženja, ki je predmet te pravice, ne doseže poplačila celotne terjatve, ki je bila zavarovana s to pravico, za neplačani del te terjatve učinkuje potrjena prisilna poravnava po prvem odstavku 214. člena ZFPPIPP (tretji odstavek 213. člena ZFPPIPP). Glede zavarovanih terjatev zato v obsegu ločitvene pravice ni mogoče uporabiti prvega odstavka 215. člena ZFPPIPP in posledično zanje ne velja določba 1. točke 216. člena ZFPPIPP o utesnitvi izvršbe. Za pravilno uporabo 216. člena ZFPPIPP je zato bistveno, ali je upnik pred začetkom postopka prisilne poravnave pridobil ločitveno pravico ali ne.

8. Sodišče prve stopnje je pri presoji tega vprašanja izhajalo iz zmotnega izhodišča, da gre pri postopku zavarovanja s predhodno odredbo in postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine za dva ločena postopka, in da zato morebitna pridobitev ločitvene pravice v postopku zavarovanja na predmetni izvršilni postopek sploh ne more vplivati. Posledično dejstva, ali je upnik pridobil ločitveno pravico v postopku zavarovanja, sploh ni ugotavljalo. Ob dejstvu, da je bil sklep o zavarovanju terjatve s predhodno odredbo izdan na podlagi (takrat še nepravnomočnega) sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine iz tega izvršilnega postopka, razlogom sodišča prve stopnje ni mogoče slediti. S predhodno odredbo se namreč predčasno začne izvršba s prvimi izvršilnimi dejanji.(1) Sodišče na podlagi prvega odstavka 260. člena ZIZ odredi predhodne odredbe kot so določene v točkah 1 do 6, posledica teh prvih izvršilnih dejanj pa je (prisilna) zastavna pravica na premičnih stvareh in pravicah ter izplačilna prepoved oziroma zavarovanje vrstnega reda s predznambo zastavne pravice na nepremičninah.(2) Sodišče prve stopnje bi glede na navedeno moralo kljub ugotovitvi, da upnik še ni pridobil ločitvene pravice v tem izvršilnem postopku, preveriti tudi, ali ni do pridobitve ločitvene pravice prišlo v postopku zavarovanja terjatve s predhodnimi odredbami pred Okrajnim sodiščem v Slovenj Gradcu Z 19/2012. Slednje je odvisno od tega, ali so bila v postopku zavarovanja opravljena tista dejanja, za katere zakon določa, da imajo učinek zastavne (ločitvene) pravice. Ker teh odločilnih dejstev sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, je višje sodišče utemeljeni pritožbi upnika ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (pri čemer je upoštevalo, da vse tri točke izreka izpodbijanega sklepa predstavljajo celoto), ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje ob upoštevanju zgoraj navedenega preveri, ali je upnik pridobil zatrjevano ločitveno pravico, se opredeli tudi do dolžnikovih navedb v odgovoru na pritožbo, nato pa o nadaljevanju predmetnega izvršilnega postopka skladno z 216. členom ZFPPIPP ponovno odloči. Ob morebitni ugotovitvi, da je bila ločitvena pravica pridobljena, naj pri tem upošteva tudi določbe prvega in tretjega odstavka 213. člena ZFPPIPP.

10. Višje sodišče je odločitev o priglašenih pritožbenih stroških upnika pridržalo za odločitev v končni odločbi na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

(1) Primerjaj, Rijavec, V., Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2003, stran 257. (2) Prav tam.