Jedro

Tudi v primeru, da je šlo presežno delo - tožeča stranka namreč trdi, da to s pogodbo ni bilo predvideno, niti ni bilo navedeno v popisu del, ki je sestavni del pogodbe, tožeča stranka sama nosi strošek prestavitve SN kabla zato, ker je podpisala pogodbo s klavzulo „ključ v roke“, ni pa izkazala, da je bil izven tega določila za prestavitev SN kabla dosežen drugačen dogovor.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo:

1. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 86771/2010 z dne 9. 8. 2010 se razveljavi v prvem in tretjem odstavku izreka in se tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne in

2. tožeča stranka mora toženi stranki povrniti 872,50 EUR pravdnih stroškov, v roku 15 dni in v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.

2. Zoper sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožeča stranka, ki višjemu sodišču predlaga, da spremeni sodbo sodišča prve stopnje tako, da zahtevku tožeče stranke ugodi, oziroma, da s sklepom razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, kjer se bo odločalo tudi o stroških pritožbenega postopka.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tej zadevi ni sporno, da sta pravdni stranki 28. 7. 2008 sklenili gradbeno pogodbo št. 61/08, v kateri se je tožeča stranka kot izvajalec zavezala toženi stranki kot naročniku opraviti gradbena in obrtniška dela po predloženi projektni dokumentaciji pri izgradnji vzhodnega servisnega objekta H. v D.. Gradbena pogodba je bila sklenjena s klavzulo „ključ v roke“. Dne 30. 10. 2008 je bil izvršen kvalitetni in finančni prevzem objekta, pri katerem je komisija ugotovila, da je preko mesta gradnje potekal srednje napetostni kabel (SN kabel), ki v uradnem geodetskem posnetku ni bil vrisan, potrebno pa ga je bilo premakniti iz območja gradnje, zaradi česar so nastali stroški v višini 12.870,52 EUR. Tožeča stranka je 15. 6. 2010 za strošek prestavitve SN kabla v znesku 10.725,43 EUR zoper toženo stranko vložila predlog za izvršbo, po ugovoru tožene stranke pa je sodišče prve stopnje v pravdnem postopku tožbeni zahtevek tožeče stranke z izpodbijano sodbo zavrnilo.

6. Sodišče prve stopnje je odločitev oprlo na materialnopravno podlago 659. člena Obligacijskega zakonika (OZ), po kateri se, kadar vsebuje pogodbena cena klavzulo „ključ v roke“, izvajalec samostojno zavezuje, da bo izvedel skupaj vsa dela, ki so potrebna za zgraditev in uporabo nekega celotnega objekta. Poleg tega je ugotovilo, da je bila tožeča stranka preko svojega predstavnika B. J. vsaj na sestanku dne 21. 2. 2007 seznanjena s tem, da na geodetskem posnetku niso vrisani priključki v halo za vodo, elektriko in plin. Glede na dejstvo, da je bila pogodbena cena določena po principu „ključ v roke“, pa niti ni bistveno, ali je tožeča stranka vedela, da kabel ni vrisan, saj je strošek prestavitve kabla vsekakor strošek, ki bremeni izvajalca.

7. Uvodoma pritožnica uveljavlja kršitve določb pravdnega postopka in napačno ugotovljeno dejansko stanje v delu, v katerem je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je šlo pri sestanku z dne 21. 2. 2007 za sestanek projektantske skupine. Do trditve tožeče stranke, da se je B. J. udeležil sestanka kot predstavnik športnega kluba (K.), se je sodišče prve stopnje opredelilo kot do neresne, čeprav je bistvena. Trdi, da si je je B. J. v prostem času prizadeval in pomagal pri aktivnostih v zvezi z izgradnjo nove hale, sestanka pa se ni mogel udeležiti kot predstavnik tožeče stranke, saj sta pravdni stranki v pogodbeno razmerje stopili šele 28. 7. 2008, po tem, ko je bila tožeča stranka izbrana v postopku javnega razpisa. Dodaja, da v času sestanka stranki nista bili v nobenem pogodbenem razmerju, do česar se sodišče sploh ni opredelilo, to pa predstavlja bistveno kršitev pravdnega postopka, saj je takšna odločitev protispisna.

8. Dejstvo, v kateri vlogi je B. J. nastopal na sestanku projektantske skupine, za odločitev ni pomembno, saj je pomembno le, da je po sklenitvi gradbene pogodbe s toženo stranko kot predstavnik tožeče stranke vedel, da se na gradbišču nahaja SN kabel, ki ga bo potrebno prestaviti in zaradi česar bodo nastali stroški. Zato tožeča stranka v tožbi tudi neutemeljeno trdi, da ta strošek ni bil predviden in je nadalje neutemeljeno tudi sklicevanje, da je B. J. le opozoril, da geodetski posnetek nima vrisanih ustreznih priključkov. Zato se tožeča stranka nadalje ne more uspešno sklicevati niti na dejstvo, da takratni geodetski posnetek še ni predstavljal geodetskega načrta kot določa Pravilnik o geodetskem načrtu, na podlagi katerega je bila kasneje pripravljena projektna dokumentacija. V predmetnem sporu tudi ne gre za to, da izdelava geodetskega posnetka kot tudi izdelava projektne dokumentacije ni v domeni tožeče stranke, ki zato zanjo ne more odgovarjati, kot trdi pritožnica. Sporno je namreč le, katera stranka, naročnik ali izvajalec, je dolžna strošek prestavitve SN kabla nositi. Pritožbena trditev, da je odločitev prvostopnega sodišča, ki je odločbo naslonilo na dejstvo, da je bil B. J. na sestanku prisoten, pravno zmotna, je zato neutemeljena.

9. Tožeča stranka je v postopku predlagala zaslišanje priče B. J., ki ga sodišče ni izvedlo, kar po mnenju tožeče stranke predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Vendar je sodišče prve stopnje dokazni predlog utemeljeno zavrnilo kot nepotreben. Dokazovanje obsega dejstva, ki so pomembna za odločbo (prvi odstavek 213. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), kot pa je že navedeno zgoraj, dejstvo, v kateri vlogi je B. J. na sestanku nastopal, ni pomembno. Navsezadnje pa med strankama ni bilo sporno niti dejstvo, da je B. J. na sestanku projektantske skupine sodeloval niti to, da je bil po tem, ko je bila gradbena pogodba sklenjena, predstavnik izvajalca. Teh dejstev tudi zato ni bilo treba dokazovati (prvi odstavek 214. člena ZPP). Bistvena kršitev določb pravdnega postopka zato ni podana.

10. Pritožnica nadalje očita sodišču prve stopnje napačno uporabo materialnega prava, in sicer zato, ker je sodišče svojo odločitev oprlo na ugotovitev, da naj bi se tožeča stranka z dejstvom, da sporni kabel ni vrisan, seznanila na neformalnem sestanku, geodetski posnetek, predložen na sestanku 21. 2. 2007, pa sploh še ni bil geodetski posnetek, na podlagi katerega je bila kasneje izdana projektna dokumentacija, napačno pa je presojalo tudi pogodbeno klavzulo „ključ v roke.“ Ker je tožeča stranka vedela, da se na gradbišču nahaja SN kabel, ki ga je treba odstraniti in zaradi česar bodo nastali vtoževani stroški, se na nepredvidena dela ne more sklicevati. Da gre za škodo, katere vzroki so pri drugih izvajalcih, kar zgolj pavšalno trdi v pritožbi in pri tem ne pove, kateri izvajalci to so, v postopku pred sodiščem prve stopnje ni trdila (prim. prvi odstavek 337. člena ZPP). Glede na zgoraj ugotovljeno pa je neutemeljena tudi pritožbena trditev, da je to napaka tožene stranke, ki je predložila neustrezno dokumentacijo. Tožena stranka je namreč izkazala, da je tožeča stranka vedela, da bo strošek nastal. Tudi v primeru, da je šlo presežno delo - tožeča stranka namreč trdi, da to s pogodbo ni bilo predvideno, niti ni bilo navedeno v popisu del, ki je sestavni del pogodbe, tožeča stranka sama nosi strošek prestavitve SN kabla zato, ker je podpisala pogodbo s klavzulo „ključ v roke“, ni pa izkazala, da je bil izven tega določila za prestavitev SN kabla dosežen drugačen dogovor. Nasprotno, tožena stranka je izkazala, da ta strošek ostaja v sferi tožeče stranke. Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo materialnopravno določbo 659. člena OZ. V tem primeru vsebuje dogovorjena cena tudi vrednost vseh nepredvidenih in presežnih del, prav tako pa tudi vseh nepredvidljivih del, torej tistih del, ki jih izvajalec ob sklenitvi pogodbe ni mogel predvideti, vendar pa so ta nujna za dokončanje objekta (drugi odstavek 659. člena OZ).

11. Pritožnica še uveljavlja, da je se je tožena stranka s prevzemnim zapisnikom zavezala plačati strošek prestavitve kabla, v kolikor do konca januarja 2010 ne zaključi postopka pregleda uradne dokumentacije, na podlagi katerega bi ugotovila, kdo je odgovoren za to, da so nastali stroški, tožena stranka pa vse do tega roka s poizvedbami o tem, kje je bila storjena napaka, sploh ni niti začela, zato je skladno z zapisnikom terjatev zapadla v plačilo. Iz IV. točke zapisnika o prevzemu del in končnem obračunu (priloga A2 spisa) najprej izhaja, da bo naročnik v posebnem postopku na podlagi pregleda uradne dokumentacije ugotovil nosilca odgovornosti za stanje, ki je povzročilo dodatne neplanirane stroške, nadalje pa, da bo izvajalec upravičen naročniku izstaviti račun za prestavitev SN kabla v dveh primerih: v kolikor se ugotovi, da izvajalec ni odgovoren za stanje, ki je povzročilo dodatne stroške in

2. če postopek ni zaključen do roka dokončnega poplačila po pogodbenih rokih, to je do januarja 2010. Tožena stranka je v postopku izkazala, da je izvajalec odgovoren za stanje, ki je povzročilo dodatne stroške. Da je izpolnjena druga predpostavka, torej da postopek ni bil zaključen do roka dokončnega poplačila po pogodbenih rokih, to je do januarja 2010, zaradi česar je terjatev zapadla v plačilo, pa tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni ne trdila, ne dokazovala, zato tega ne upošteva niti višje sodišče (prvi odstavek 337. člena ZPP). Ne držijo niti pritožbene trditve, da tožena stranka vse do tega roka s poizvedbami sploh niti ni začela, saj je vztrajanje tožene stranke, da zneska ne bo plačala, prav posledica ugotovitve, ki jo je tožena stranka v postopku tudi izkazala, da je namreč za nastale stroške z odstranitvijo kabla odgovorna tožeča stranka.

12. Ker torej pritožba ne uveljavlja pravno upoštevnih pritožbenih razlogov, podani pa niso niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.