Jedro

Kadar gre za primer, ko je bil postopek uveden na zahtevo stranke, dejansko stanje, ugotovljeno s strani organa, pa se ne sklada z dejanskim stanjem, ki ga je navedla stranka, temveč je takšno, da ni mogoče ugoditi zahtevku stranke, ni mogoče odločati v skrajšanem ugotovitvenem postopku v skladu s 144. členom ZUP, ker je treba zaradi zavarovanja njenih pravic ali koristi stranko zaslišati oziroma dati stranki vsaj možnost, da se o novo ugotovljenem dejstvu izjavi. Tako bi moral organ za BPP pred izdajo izpodbijane odločbe tožečo stranko kot prosilca seznaniti z ugotovljenim dejanskim stanjem, ki se nanaša na vsebinsko zavrnitev njegove prošnje za BPP, in mu dati možnost, da se o tem izjavi.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Izpodbijana odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru št. Bpp 1009/2021 z dne 17. 8. 2021, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka roka dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

_Iz izpodbijane odločbe_

1. Prosilcu je bila z izpodbijano odločbo zavrnjena prošnja za brezplačno pravno pomoč, ker je organ za Bpp ugotovil, da prosilec presega finančni pogoj. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je ob ugotavljanju finančnega položaja prosilca, organ za Bpp ugotavljal tako prosilčeve dohodke in prejemke, kakor tudi ostalo premoženje, na podlagi navedb prosilca in listin, ki jih je priložil prošnji ter podatkov iz uradnih evidenc, ki jih je organ pridobil na podlagi poizvedb opravljenih po uradni dolžnosti pri Finančni upravi Republike Slovenije, ugotovil, da je prosilec v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, prejel plačo v skupnem neto znesku 2.386,33 EUR ter regres v višini 875,00 EUR, ter da je lastnik osebnega vozila Hyundai Accent 1,5 letnik 2003, katerega vrednost po sodišču znanih podatkih ne dosega ali presega višine 28 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je prosilec solastnik večih zemljišč, za katere je odmerjen katastrski dohodek v skupni višini 101,27 EUR, ter da je do ¾ lastnik stanovanjske hiše v kateri živi in katere vrednost ne presega 120.000,00 EUR, in da je še solastnik nepremičnine, ki v naravi predstavlja pozidano zemljišče, vendar tudi tukaj vrednost solastniškega deleža ne dosega ali presega višine 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Ker pa je v skladu z določilom 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in socialno stanje ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči, kar se smatra, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega 2-kratnika osnovnega minimalnega dohodka, določena z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (ZSVarPre), in ki na dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči znaša 804,36 EUR, je bilo za prosilca ugotovljeno, da ne ustreza navedenim pogojem, zaradi česar je bila njegova vloga zavrnjena. Organ je v izpodbijani odločbi še zapisal, da se kot odhodki od lastnega dohodka lahko upoštevajo izplačane preživninske obveznosti, ne pa tudi administrativne prepovedi, krediti, šolnine in podobno. Organ je tako ugotovil, da dohodek prosilca skupaj z regresom znaša 825,64 EUR kot povprečen dohodek v zadnjih treh mesecih, zaradi česar ta presega 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka določenega z ZSVarPre, zaradi česar tako niso izpolnjeni pogoji, ki jih določa 13. člen ZBPP in je tako prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil. _Navedbe tožeče stranke_

2. Tožnik vlaga tožbo, ker se ne strinja z izpodbijano odločbo ter navaja, da je tožena stranka napačno ugotovila dejansko stanje, saj pri izračunu ni upoštevala, da sam na podlagi izvensodnega dogovora o obročnem poplačilu dolga, ki ga je sklenil z upnikom A dne 13. 9. 2021 in izvira iz sklepa VL 15409/2021 zaradi izterjave 16.213,59 EUR s pp, mesečno poplačuje navedeni dolg, prav tako pa sodišče ni upoštevalo, da je dolžan plačevati tudi preživnino za hčerko cca 100,00 EUR mesečno, pri čemer je preživnina podatek, ki ga je služba za Bpp dolžna pridobiti po uradni dolžnosti pri CSD. Tako meni, da bi tožena stranka morala navedeno ugotoviti in pri upoštevnih obveznostih upoštevati tudi obveznost plačevanja preživnine za prosilca ter jo odšteti od dohodka, pri tem pa je pripomnil, da v času trajanja kazni zapora preživninske obveznosti ni plačeval, vendar jo je upravičenka gotovo zahtevala od Jamstvenega preživninskega sklada, zaradi česar bo ta dolg do države moral v bodoče poravnati. Tožnik je še pripomnil, da mu po plačilu vseh obveznosti ne ostane niti 10,00 EUR na dan za poravnavo vseh stroškov oblačil, obutve ter hrane, in da z nedodelitvijo brezplačne pravne pomoči nima zagotovljene pravice do obrambe, saj mu ni zagotovljen odvetnik, ki bi spremljal njegove zadeve od začetka pa vse do Vrhovnega sodišča. 3. Zato predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter jo spremeni tako, da se tožeči stranki dodeli brezplačna pravna pomoč v postopku št. V K 30208/2017 Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu oziroma podredno, da se vrne v ponovni postopek. Prav tako pa predlaga vrnitev vseh stroškov.

_Navedbe tožene stranke_

4. Tožena stranka je odgovorila na tožbo in sodišču tudi posredovala upravni spis ter navedla, da je prosilec v prošnji, kjer je navedel vse podatke, tako glede svojih dohodkov kakor glede lastništva nepremičnin in avtomobila izrecno navedel, da pa v zadnjih 12. mesecih od vložitve prošnje ni izplačal nobenih preživninskih obveznosti. Tožena stranka je v okviru ugotovitvenega postopka vpogledala v uradne evidence, med drugim tudi v podatke Finančne uprave Republike Slovenije ter ugotovila dejanski dohodek vlagatelja vključno z regresom in posledično torej višino njegovega povprečnega dohodka. Ker pa tožnik ni navedel, da bi plačeval preživnino, tožena stranka meni, da gre za tožbeno novoto, ki je ni mogoče upoštevati, hkrati pa je tožnik v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči izrecno navedel, da ni plačal nobene preživnine. Kolikor bi navedeno v prošnji navedel, bi tožena stranka tudi preverila kolikšna višina preživnine je plačana oziroma ali jo prosilec dejansko plačuje. Kolikor namreč preživninski zavezanec preživnine ne plačuje ali ne plača, navedeno po mnenju tožene stranke ne more biti podlaga za zmanjšanje dohodka na podlagi 13. člena ZUPJS. Tožena stranka sodišču predlaga, da predmetno tožbo zavrne.

5. Tožba je utemeljena.

6. Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je tožena stranka zavrnila prošnjo prosilca za dodelitev BPP potem, ko je tudi po uradnih poizvedbah skupaj s prejetimi dokumenti in navedbami s strani prosilca ugotovila, da ne izpolnjuje finančnega pogoja in je zato prošnjo prosilca zavrnila.

7. Sodišče ugotavlja, da je organ za BPP odločil v skrajšanem ugotovitvenem postopku, ne da bi pred izdajo odločbe stranki omogočil, da se o njegovih dejanskih zaključkih, ki so bili podlaga za sprejeto odločitev, izjavi. Kadar gre za primer, ko je bil postopek uveden na zahtevo stranke, dejansko stanje, ugotovljeno s strani organa, pa se ne sklada z dejanskim stanjem, ki ga je navedla stranka, temveč je takšno, da ni mogoče ugoditi zahtevku stranke, ni mogoče odločati v skrajšanem ugotovitvenem postopku v skladu s 144. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ker je treba zaradi zavarovanja njenih pravic ali koristi stranko zaslišati,1 oziroma dati stranki vsaj možnost, da se o novo ugotovljenem dejstvu, izjavi. Tako bi moral organ za BPP, pred izdajo izpodbijane odločbe, tožečo stranko kot prosilca z ugotovljenim dejanskim stanjem, ki se nanaša na vsebinsko zavrnitev njegove prošnje za BPP, seznaniti in mu dati možnost, da se o tem izjavi. Sodišče pripominja, da navedeno stališče izhaja tudi iz sedaj že ustaljene upravnosodne prakse.2 Zaradi izvedenega skrajšanega ugotovitvenega postopka pa tožnik pred izdajo izpodbijane odločbe dejansko ni imel možnosti ugovarjati ugotovljenemu dejanskemu, čeprav bi jo moral imeti.

8. Načelo zaslišanja stranke oziroma pravica do izjave in sodelovanja v postopku iz prvega odstavka 9. člena ZUP je eno izmed temeljnih načel upravnega postopka. Preden se izda odločba, je treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (zaslišanje stranke). Podrobneje je pravica do izjave konkretizirana v 146. členu ZUP, ki v prvem in drugem odstavku določa, da ima stranka pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka in za dosego namena, ki ga ima ta postopek, dajati potrebne podatke ter braniti svoje pravice in z zakonom zavarovane koristi, navajati sme dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev zadeve in izpodbijati pravilnost ugotovljenih dejstev, ki se ne ujemajo z njenimi navedbami. Vse do izdaje odločbe ima pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve. Posledično pa, v skladu s četrtim odstavkom 146. člena ZUP, pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe.

9. Ker tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe tožniku ni dala možnosti, da se izjavi o odločilnih dejstvih, je podana (po uradni dolžnosti ugotovljena) bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je zato v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. V slednjem bo morala le-ta ponovno odločiti o tožnikovi prošnji za BPP. Če bo pri tem ugotovila, da tožnik pogojev za dodelitev BPP ne izpolnjuje, bo morala o teh svojih ugotovitvah pred izdajo negativne odločbe tožniku določiti primeren rok, da se bo lahko o njih izjavil. 10. V obravnavani zadevi je sodišče, v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1, odločilo na seji in ni razpisalo glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti.

1 Tako Erik Kerševan in Vilko Androjna: Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, 2. spremenjena in dopolnjena izdaja, GV založba, Ljubljana 2017, str. 287. 2 Tako sodbe UPRS II U 182/2021 z dne 2. 9. 2021, II U 158/2021 z dne 18. 8. 2021, II U 167/2021 z dne 13. 7. 2021, I U 180/2019-6 z dne 13. 2. 2019, I U 1784/2019-9 z dne 25. 10. 2018, I U 2430/2018-6 z dne 19. 12. 2018, II U 229/2018-7 z dne 12. 9. 2018, I U 1734/2011 z dne 8. 11. 2011, I U 1892/2019-11 z dne 28. 1. 2020, II U 300/2019-9 z dne 3. 7. 2019, I U 2056/2018 z dne 22. 11. 2018 in druge.