Jedro

V kolikor je pritožbene navedbe tožene stranke razumeti, da izvedenec sploh ni upravičen do kakršnekoli nagrade, ker je njegovo mnenje tako zelo pomanjkljivo in nestrokovno, višje sodišče pojasnjuje, da izdelana dopolnitev izvedenskega mnenja izvedenca upravičuje do nagrade za opravljeno delo, saj je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da je bilo delo opravljeno.

Pri presoji, ali je izvedenec opravil delo, ki mu ga je naložilo sodišče, ni pomembno, ali se stranke postopka z mnenjem strinjajo. Pomembno je, da je izvedenec ravnal skladno s sklepom sodišča in pripravil izvedensko mnenje (oz. njegovo dopolnitev). Stranke lahko svoje nestrinjanje v zvezi z izvedenskim mnenjem (oz. njegovo dopolnitvijo) podajo v pripombah na izvedensko mnenje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se sodnemu izvedencu odmeri nagrada v znesku 158,70 EUR, ki skupaj s prispevkom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in za poškodbo pri delu in poklicne bolezni, znaša 173,58 EUR (I. točka izreka), ter da se ta znesek nakaže na račun sodnega izvedenca in se izplača kot avtorski honorar, pri čemer izvedenec ni zavezanec za plačilo DDV (II. točka izreka).

2. Tožena stranka je zoper izpodbijani sklep vložila pravočasno pritožbo. Višjemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se sodnemu izvedencu ne prizna nagrada za dopolnitev izvedenskega mnenja.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki v vednost. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odmerilo nagrado sodnemu izvedencu na podlagi prvega odstavka 249. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), pri čemer je upoštevalo Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Uradni list RS, št. 88/2010, 1/2012, v nadaljevanju Pravilnik). Izvedenec je zahteval nagrado v višini 815,05 EUR (list. št. 305 spisa), kar je posledica ocene izvedenca, da je bila dopolnitev izvedenskega mnenja izjemno zahtevna (tretji odstavek 47. člena v zvezi s četrto alinejo drugega odstavka 51. člena Pravilnika). Vendar sodišče prve stopnje temu ni sledilo in je presodilo, da je bila dopolnitev izvedenskega mnenja zahtevna (in ne izjemno zahtevna), poleg tega pa mu ni priznalo nagrade za študij spisa, za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije in materialnih stroškov tiska oz. vezave. Izvedenec se zoper ta sklep ni pritožil. Pritožila se je toženka, ki pa se v pritožbi do razlogov izpodbijanega sklepa, ki se nanaša na odmero nagrade sodnemu izvedencu, sploh ne opredeljuje. Navaja namreč, da sodni izvedenec sploh ni upravičen do nagrade, saj je svoje delo opravil nestrokovno.

6. Toženka namreč v pritožbi navaja, da si izvedenec ne zasluži nagrade niti za manj zahtevno mnenje, ker je dopolnitev izvedenskega mnenja nestrokovna, nekorektna in zavajajoča, sploh pa je že samo izvedensko mnenje pretirano angažirano. Navaja, da izvedenec niti v enem stavku ni navedel, da nekaj utemeljuje z gotovostjo, temveč je podajal le subjektivno pravno mnenje, kar pa ni njegova naloga. Po prepričanju toženke je izvedenec z izdelavo mnenja v obliki vezane knjige skušal ustvariti vtis resnosti, vendar je vsebina tega mnenja le v razpredanju in zavajanju sodišča, ter v oddaljevanju od dejanskega problema. Izvedenec po njenem mnenju ni upravičen niti do stroškov prevoza na sodišče za pregled spisa. V kolikor bi mu sodišče priznalo nagrado za dopolnitev izvedenskega mnenja, bi lahko vsakdo, četudi svojega dela ne opravi korektno, pridobil finančne koristi. K pritožbi priložila še pripombe na izvedensko mnenje.

7. Vendar tožena stranka s temi pritožbenimi navedbami ne more uspeti. V kolikor je pritožbene navedbe tožene stranke (povzete v 6. točki obrazložitve tega sklepa) razumeti, da izvedenec sploh ni upravičen do kakršnekoli nagrade, ker je njegovo mnenje tako zelo pomanjkljivo in nestrokovno, višje sodišče pojasnjuje, da izdelana dopolnitev izvedenskega mnenja (red. št. 76 spis) izvedenca upravičuje do nagrade za opravljeno delo, saj je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da je bilo delo opravljeno. Pri presoji, ali je izvedenec opravil delo, ki mu ga je naložilo sodišče, namreč ni pomembno, ali se stranke postopka z mnenjem strinjajo. Pomembno je, da je izvedenec ravnal skladno s sklepom sodišča in pripravil izvedensko mnenje (oz. njegovo dopolnitev). Stranke lahko svoje nestrinjanje v zvezi z izvedenskim mnenjem (oz. njegovo dopolnitvijo) podajo v pripombah na izvedensko mnenje (pripomniti je, da je izvedenec v dopolnitvi izvedenskega mnenja odgovarjal na pripombe pravdnih strank), ne pa v pritožbi zoper sklep o odmeri nagrade sodnemu izvedencu. Zato pritožbene navedbe toženke, s katerimi vsebinsko graja izvedenčeve ugotovitve, za odločanje o nagradi sodnega izvedenca niso pravno relevantne, temveč bodo upoštevane v nadaljnjem postopku vsebinskega obravnavanja (dopolnitve) izvedenskega mnenja (podobno v VSL sklep I Cp 1701/2012 z dne 29. 8. 2012 in v VSL sklep II Cp 1749/2015 z dne 2. 7. 2015).

8. Glede na navedeno pritožbene navedbe niso utemeljene in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).