Jedro

Toženčeva pasivnost pri podaji odgovora na tožbo vodi v domnevo, da priznava navedbe tožeče stranke v tožbi. Ob nadaljnjih pogojih iz 318. člena ZPP zato sodišče lahko ugodi tožbenemu zahtevku brez ugotavljanja dejanskega stanja in izvajanja v tožbi predlaganih dokazov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Tožeča stranka sama trpi stroške z odgovorom na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku. Toženki je odpovedalo najemno razmerje po najemni pogodbi z dne 23. 11. 1993 za stanovanje št. 6 v izmeri 51,90 m2 v I. nadstropju večstanovanjske hiše ... in ji naložilo, da ga je dolžna v roku 60 dni prosto oseb in stvari izročiti v posest tožeči stranki (točka I. izreka). Toženki je naložilo v plačilo pravdne stroške tožeče stranke v odmerjeni višini 171,35 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II. izreka).

2. Toženka v laični pritožbi navaja, da je 8. 11. 2016 prejela odločbo Centra za socialno delo X. Upravičena je do subvencionirane neprofitne najemnine za neprofitno stanovanje na naslovu ..., oddano v najem z najemno pogodbo z dne 24. 11. 1993, v višini 81,30 EUR mesečno za čas od 1. 11. 2016 do 31. 10. 2017. Pojasnjuje, da stanovanje ni v prvem nadstropju, ampak je podstrešno. V površinski normativ 51,90 m2 je vštet tudi vlažen kletni prostor. Podaja prošnjo za obrazložitev sklepa 0674 VL 183941/2012. Pojasnjuje, da je upnik po tem sklepu prejel plačilo v višini 2.422,68 EUR in da je sama v sklopu prostovoljnega dodatnega zavarovanja za javne uslužbence varčevala od neto plače za čas od 1. 7. 2004 do 1. 7. 2014. 3. Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo. Predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe. Priglaša pritožbene stroške. Pritožbene navedbe o subvencionirani najemnini niso utemeljene, ker okoliščin iz 104. člena SZ-1(1) toženka ni izpolnila, jih ne zatrjuje in ne dokazuje. Lega stanovanja ni relevantna. Sklep VL 183941/2002 ni v zvezi s tem pravdnim postopkom.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi izdalo zamudno sodbo po tem ko je ugotovilo, da so zanjo izpolnjeni vsi pogoji iz 318. člena ZPP(2).

6. Prvi od pogojev za izdajo zamudne sodbe je pasivnost tožene stranke. Toženka v pritožbi ne nasprotuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da ji je bila tožba s pozivom za vložitev odgovora nanjo pravilno vročena 8. 9. 2016 in da v zakonsko predvidenem roku 30 dni nanjo ni odgovorila. Kot pravilne jih sprejema tudi pritožbeno sodišče. 7. Toženčeva pasivnost pri podaji odgovora na tožbo vodi v domnevo, da toženec priznava navedbe tožeče stranke v tožbi (sistem afirmativne litinskontenstacije). Ob nadaljnjih pogojih iz 318. člena ZPP zato sodišče prve stopnje lahko tožbenemu zahtevku ugodi brez ugotavljanja dejanskega stanja in izvajanja v tožbi predlaganih dokazov. Zato sodbe tudi ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pač pa mora sodišče pred izdajo zamudne sodbe v zvezi z materialnim pravom preizkusiti, ali so izpolnjeni pogoji iz 3. in 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP: ali utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi in ali dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

8. Sodišče torej presoja, če je tožbeni zahtevek, ki izhaja iz dejanske podlage tožbe, utemeljen, in sicer na podlagi predpostavke, da so trditve v tožbi resnične. V obravnavanem primeru je tožeča stranka navedla, da sta pravdni stranki 23. 11. 1993 sklenili najemno pogodbo za stanovanje št. 6 v izmeri 51,90 m2, ki se nahaja v I. nadstropju večstanovanjske hiše ..., da tožena stranka dolguje plačilo najemnine in stroškov za stanovanje v skupni višini 3.150,40 EUR za čas od februarja 2013 do junija 2016, da je bila z opominom pred odpovedjo najemne pogodbe in izpraznitve stanovanja z dne 4. 5. 2016 opozorjena na zakonski odpovedni razlog iz 4. točke prvega odstavka 103. člena SZ-1, da kljub opominu odpovednega razloga ni odpravila in dolga ni poravnala. Zato ji odpoveduje najemno razmerje po sklenjeni najemni pogodbi. Sodišče prve stopnje je na podlagi teh trditev pravilno ugotovilo materialnopravne okoliščine, zaradi katerih je tožbeni zahtevek utemeljen. Neplačevanje najemnine je namreč krivdni odpovedni razlog za odpoved najemne pogodbe (4. točka prvega odstavka 103. člen SZ-1). Toženka bi morala najkasneje ob prejemu opomina pred tožbo poskrbeti za plačilo neplačanih najemnin. Šele v pritožbi navaja, da je upravičena do subvencionirane najemnine, in sicer za obdobje po prejemu zamudne sodbe (in ne za obdobje, ki je bilo v tožbi navedeno kot obdobje, ko ni plačala pogodbenih obveznosti). Zatrjevane odločbe CSD niti ne predloži. Pritožbenih navedb, ki merijo na okoliščine iz 104. člena SZ-1, po katerih zaradi utemeljenih okoliščin najemniku neprofitnega stanovanja ni mogoče odpovedati najemne pogodbe, ni mogoče več upoštevati, ker so prepozne in neupravičene (prvi odstavek 337. člena ZPP). Tudi sicer pa velja, da bi morala za uspeh s tem ugovorom, ki izjemoma lahko prepreči odpoved najemnega razmerja, že na prvi stopnji zatrjevati in izkazati svoje ustrezno ravnanje. Po določbi 104. člena SZ-1 najemniku neprofitnega stanovanja ni mogoče odpovedati najemne pogodbe, če zaradi izjemnih okoliščin ni zmogel poravnati najemnine (oz. drugih stroškov, ki se plačujejo poleg nje), če je najkasneje v 30. dneh po nastanku takih okoliščin sprožil postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja in v tem roku o tem obvestil lastnika stanovanja. Toženka v pritožbi ne zatrjuje, da bi zaradi nezmožnosti plačila najemnine in iz katerih razlogov ukrepala po določbah 104. člena SZ-1. 9. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo tudi, da tožbene navedbe niso v nasprotju s priloženimi listinami (4. točka prvega odstavka 318. člena ZPP) – z najemno pogodbo, opominom pred odpovedjo najemne pogodbe z vročilnico in z izpisom odprtih postavk o neplačanih pogodbenih obveznostih. Pritožbena graja, da stanovanje ni v I. nadstropju, ampak je podstrešno in glede površinskega normativa, sodijo na področje dejanskih ugotovitev, ki jih v tem pritožbenem postopku ni mogoče izpodbiti. Za izdajo zamudne sodbe zadošča, da tožbi priloženi dokazi ne nasprotujejo v tožbi navedenim dejstvom, kar velja tudi glede lege in kvadrature najemniškega stanovanja. Tožbene navedbe o tem so po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje skladne s priloženo najemno pogodbo. Pogoj iz 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP za izdajo zamudne je torej izpolnjen.

10. Pravilna je nadalje ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožbeni zahtevek za odpoved najemnega razmerja in izpraznitev stanovanja ni take narave, s katerim stranke ne bi smele razpolagati (2. točka prvega odstavka 318. člena ZPP).

11. Pritožbeno sodišče ne more odgovarjati na prošnjo pritožnice za pojasnilo obrazložitve sklepa VL 183941/2012. Sodeč po oznaki opravilne številke gre za izvršilni postopek, ki glede na naravo nedenarnega tožbenega zahtevka (odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja, ne pa izterjava neplačanih najemnin) očitno tudi ni v zvezi s tem tožbenim zahtevkom.

12. Pritožbene navedbe torej niso utemeljene. Odločitev sodišča prve stopnje je materialno pravilna in ni obremenjena z absolutnimi bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je bilo treba pritožbo zavrniti ter potrditi izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

13. Pritožnica pritožbenih stroškov ni priglasila. Tožeča stranka z odgovorom na pritožbo ni prispevala k odločitvi na pritožbeni ravni. Zato naj upoštevaje načelo potrebnosti (155. člen ZPP) sama trpi stroške pritožbenega postopka, o katerih je odločeno na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Stanovanjski zakon, Ur. l. RS, št. 69/2003 s spremembami.

Op. št. (2): Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami.