Jedro

Če je tožba zoper sklep o omejitvi gibanja v postopku mednarodne zaščite vložena pred potekom 48-urnega roka od ustnega izreka omejitve gibanja do izdaje pisnega odpravka sklepa, se zavrže kot preuranjena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi 1. točka izreka izpodbijanega sklepa.

Obrazložitev

1. S 1. točko izreka izpodbijanega sklepa je prvostopno sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 (Uradni list RS, št. 105/06) zavrglo tožnikovo tožbo na izdajo sklepa tožene stranke o omejitvi njegovega gibanja oziroma podrejeno, da se ustna odločba tožene stranke o omejitvi njegovega gibanja z dne 17. 3. 2009 odpravi. Tožbo je zavrglo kot preuranjeno, saj je po določbi četrtega odstavka 51. člena Zakona o mednarodni zaščiti – ZMZ tožba dopustna le zoper pisni odpravek sklepa. Ta pa ob vložitvi tožbe dne 18. 3. 2009 še ni bil izdan, saj še ni potekel 48 urni rok od izreka ustnega ukrepa, določen s prvim odstavkom 51. člena ZMZ. Ustni ukrep je bil izrečen 17. 3. 2009 in dan tožniku na zapisnik. Z 2. točko izreka izpodbijanega sklepa pa je prvostopno sodišče tožnika oprostilo plačila sodnih taks.

2. Zoper 1. točko izreka sklepa prvostopnega sodišča vlaga tožnik pritožbo zaradi bistvenih kršitev pravil postopka, nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ter zaradi napačne uporabe materialnih predpisov. Sodišče prve stopnje je o tožbi odločalo 19. 3. 2009, takrat je 48 urni rok že potekel, pa pisni sklep še ni bil izdan, prav tako še ni bil izdan ob vložitvi pritožbe dne 20. 3. 2009. Tožnik je torej v Centru za tujce v režimu zapora brez pravne podlage, ne more niti uveljavljati sodnega varstva, saj mu pisni odpravek sklepa ni izdan, zato bi bilo treba njegovi tožbi ugoditi. Vrhovno sodišče naj zato njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po presoji Vrhovnega sodišča kot pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje odločilo pravilno in zakonito, ko je obravnavano tožbo zavrglo. Kot je pravilno navedlo, je bil tožniku ukrep omejitve gibanja izrečen ustno na zapisnik z dne 17. 3. 2009 ob 12.15 uri, torej je 48 urni rok za izdajo pisnega sklepa, kot ga določa četrti odstavek 51. člena ZMZ, potekel 19. 3. 2009 ob 12.15 uri. Tožnik pa je tožbo vložil 18. 3. 2009, kar je pred iztekom 48 urnega roka, torej prezgodaj (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

6. Ker pa se je tožba podrejeno glasila na odpravo ustnega sklepa, danega na zapisnik, je njeno zavrženje pravilno tudi v tem delu, le da na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. S tem delom tožbe izpodbijani ustni sklep oziroma zapisnik namreč ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Ustno izdani sklep, dan na zapisnik, oziroma zapisnik sam, če tožnik izpodbija zapisnik, namreč ni dokončni upravni akt (2. člen ZUS-1), ni akt oziroma dejanje, s katerim se posega v človekove pravice in ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (4. člen ZUS-1), ni akt iz 5. člena ZUS-1 in tudi ne akt iz 7. člena ZUS-1. 7. Na drugačno odločitev v tej zadevi pritožbene navedbe ne morejo vplivati. Pogoji za vložitev tožbe na izdajo pisnega sklepa o omejitvi gibanja morajo biti namreč izpolnjeni ob vložitvi tožbe, ne pa šele kasneje.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče RS na podlagi 76. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopnega sodišča.