8. 1. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložila A. A. iz Ž. Ž. pri Ž., ki jo zastopa Odvetniška družba B., o. p., d. n. o., Z., na seji senata 22. decembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 64/2006 z dne 6. 4. 2006 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Kočevju št. K 69/2003 z dne 6. 7. 2005 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.V kazenskem postopku, ki je tekel na podlagi zasebne tožbe pritožnice, je bila obdolžena F. L. Ž. na podlagi tretje točke 358. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – ZKP) pravnomočno oproščena obtožbe storitve kaznivega dejanja.

2.V ustavni pritožbi pritožnica zatrjuje zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter kršitev 34. in 35. člena Ustave. Navaja, da sodišči nista zavarovali njene osebnostne pravice do varovanja časti in dobrega imena, saj sta dopustili, da je bilo ravnanje obdolžene nesankcionirano. Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sodbi razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje.

3.Po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je bila s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina.

4.Po tretji alineji prvega odstavka 55. člena ZUstS Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrže, če jo je vložila neupravičena oseba. Pritožnica je v kazenskem postopku, ki se je končal z izpodbijano oprostilno sodbo, nastopala kot zasebna tožilka.

5.Po stališču Ustavnega sodišča zgolj to, da je bila pritožnica kot zasebna tožilka stranka v kazenskem postopku, še ne pomeni, da je upravičena vložiti ustavno pritožbo. Iz 22. člena Ustave namreč izhaja, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in drugimi organi, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih in pravnih interesih, za tak položaj pa v primeru zasebnega tožilca ne gre. To, da ima oškodovanec v nekaterih primerih možnost sprožiti kazenski pregon zoper tistega, ki je s kaznivim dejanjem posegel v njegove pravice, še ne pomeni, da ima tudi ustavno varovano pravico doseči kazensko obsodbo. S kazensko sodbo se namreč odloča o kazenski odgovornosti ali nedolžnosti domnevnega storilca kaznivega dejanja. Ne glede na izid kazenskega postopka pa se neposredno ne odloča o materialnopravnem položaju ali pravicah upravičenega tožilca. Glede na to zasebni tožilki zgolj s tem, da je bila obdolženka v kazenskem postopku pravnomočno oproščena obtožbe, ne more biti kršena nobena njena človekova pravica ali temeljna svoboščina. To pa ne pomeni, da zasebna tožilka ne uživa temeljnih procesnih jamstev v kazenskem postopku. Povedano pomeni le, da jih ni mogoče uveljavljati z ustavno pritožbo pred Ustavnim sodiščem. Zato je bilo treba ustavno pritožbo zavreči. Enako je Ustavno sodišče odločilo tudi v sklepu št. Up-168/98 z dne 10. 5. 2001 (Uradni list RS, št. 52/01 in OdlUS X, 116).

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer