Jedro

Pogodba o najemu poslovnih prostorov se odpoveduje sodno in ne z dopisom. Zato se (enoletni) odpovedni rok šteje od vročitve izpraznitvenega naloga najemniku.

Izrek

1.Pritožba proti sklepu sodišča prve stopnje se zavrže. 2.Pritožba proti sodbi sodišča prve stopnje se zavrne in se le-ta potrdi. 3.Tožena stranka sama krije stroške pritožbe. 4.Tožeča stranka sama krije stroške pritožbenega odgovora.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razveljavilo izdani izpraznitveni nalog in postopek nadaljevalo kot s tožbo (1. točka izreka prvostopenjske odločbe). Sicer pa je toženi stranki naložilo, da v 8 dneh izprazni poslovne prostore na Cankarjevi 10 v Logatcu, ki obsegajo 329 m2 pokritih prostorov in 254 m2 dvorišča, ter jih izpraznjene oseb in stvari izroči tožeči stranki (2. točka izreka prvostopenjske odločbe). Toženi stranki pa je še naložilo, da tožeči stranki povrne 97.039,00 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27.06.2000 do plačila (3. točka izreka prvostopenjske odločbe). Tožena stranka se je proti navedeni odločbi pritožila (po pooblaščenem odvetniku). Uveljavljala je vse pritožbene razloge, predlagala pa spremembo izpodbijane odločbe s stroškovno zavrnitvijo tožbenega zahtevka oz. njeno razveljavitev z vrnitvijo zadeve v novo odločanje. Pri tem je priglasila stroške pritožbe. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila (po pooblaščeni odvetnici). Kot neutemeljene je prerekala pritožbene navedbe ter predlagala potrditev izpodbijane odločbe. Pri tem je priglasila stroške pritožbenega odgovora z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pritožba proti sklepu sodišča prve stopnje ni dovoljena. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo izdani izpraznitveni nalog in postopek nadaljevalo kot s tožbo. To pomeni, da tožena stranka zoper sebe ni imela neugodne odločbe. Sicer pa tudi ni pojasnila, zakaj naj bi bilo nadaljevanje postopka kot s tožbo zanjo neugodno. Ker torej tožena stranka ni pojasnila niti izkazala pravovarstvene potrebe, je sodišče druge stopnje na podlagi 1. točke 365. člena v zvezi s 3. odstavkom 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) njeno pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (1. točka izreka). Pritožba proti sodbi sodišča prve stopnje ni utemeljena. Tožena stranka je sodišču prve stopnje očitala, da bi bilo treba enoletni odpovedni rok (2. odstavek 24. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP)) šteti od vročitve izpraznitvenega naloga oz. (v primeru njegove nevročitve ali nepravilne vročitve) od pravnomočnosti sodbe. Vendar pa ta očitek ni upošteven. Tožeča stranka je namreč dala toženi stranki sodno odpoved, saj se pogodba o najemu poslovnih prostorov odpoveduje sodno (1. odstavek 26. člena ZPSPP) in ne z dopisom (v konkretnem primeru z dne 01.04.1998 (priloga A2)). Takšen učinek pa ima vročitev izpraznitvenega naloga toženi stranki (v konkretnem primeru dne 05.09.1998). To sicer pomeni, da je enoletni odpovedni rok potekel dne 05.09.1999 in ne že dne 13.07.1999 (tj. po preteku enega leta, šteto od vložitve tožbe za izdajo izpraznitvenega naloga), kar pa za odločitev v tej zadevi, v kateri je bil izdani izpraznitveni nalog razveljavljen, ni pomembno, saj je odpovedni rok ob razsoji zadeve na prvi stopnji dne 27.06.2000 že potekel (prim. sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 26.09.1997, opr. št. III Ips 92/97). Tožena stranka je sodišču prve stopnje tudi očitala, da ni upoštevalo njenih vlaganj v najete poslovne prostore (ki naj sicer še ne bi bila izčrpana). Vendar pa tudi ta očitek ni upošteven, saj v konkretnem primeru ne gre za zahtevek na plačilo najemnine, ko bi tožena stranka lahko postavila ustrezen nasprotni zahtevek, ampak gre za zahtevek na izpraznitev poslovnih prostorov po preteku odpovednega roka in za njihovo izročitev (izpraznjenih oseb in stvari) tožeči stranki kot najemodajalcu. Navedeno je narekovalo, da je sodišče druge stopnje na podlagi 353. člena ZPP pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo ter sodbo sodišča prve stopnje kot zakonito in pravilno potrdilo (2. točka izreka). Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, je sodišče druge stopnje na podlagi 1. odstavka 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP sklenilo, da sama krije stroške pritožbe (3. točka izreka). Ker tožeča stranka v odgovoru na pritožbo ni navedla ničesar bistvenega (upoštevnega), je sodišče druge stopnje štelo, da le-ta ni bil potreben. Zato je na podlagi 1. odstavka 165. člena v zvezi s 155. členom ZPP sklenilo, da tožeča stranka sama krije stroške pritožbenega odgovora (4. točka izreka). VS RS sodba III Ips 92/97.