Jedro

Sodišče je ugotovitvam, mnenjem in predlogom CSD sledilo in na podlagi navedenega pravilno zaključilo, da je za verjetno izkazano, da mld. A. A. nastaja škoda, ker se stiki z njegovim očetom dlje časa ne izvajajo (razen stika pod nadzorom dne 24. 4. 2023 v trajanju 45 minut), da je to ogrožajoče za njegov psihosocialni razvoj, ker potrebuje konstantnost v odnosu z očetom in redne stike z njim, saj gre za otroka s posebnimi potrebami, zato je določilo stike pod nadzorom. Narava postopka za izdajo tovrstne začasne odredbe v primeru ogroženosti otroka, ki jo opredeljujeta potreba po hitri odločitvi in nižji dokazni standard, ne terja izvedbe vseh predlaganih dokazov, temveč se mora sodišče omejiti zgolj na izvedbo tistih dokazov, ki mu omogočajo razumno hitro oceno, ali je ogroženost otroka tolikšna, da terja njegovo zavarovanje pred izdajo končne odločitve o zadevi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotna udeleženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o začasni odredbi odločilo, da stiki med predlagateljem in njegovim mladoletnim sinom A. A. začasno potekajo pod nadzorom strokovnega delavca Centra za socialno delo E., in sicer enkrat mesečno v trajanju dve uri v prostorih Centra za socialno delo E. oziroma na drugi lokaciji v skladu s predlogom strokovnega delavca, da se točen datum, čas in kraj stika določi po predhodnem dogovorom med centrom za socialno delo, predlagateljem in nasprotno udeleženko; da je nasprotna udeleženka dolžna poskrbeti, da mld. otrokov ob začetku stika pravočasno prispe na kraj izvajanja stika in je po zaključenem stiku tam prevzet; da se je predlagatelj zaradi izvedbe stika v določenem terminu dolžan pravočasno zglasiti na kraju izvajanja stika (točka I izreka). V nadaljevanju je za primer kršitve tega sklepa o začasni odredbi kršitelju izreklo denarna kazen v višini 500,00 EUR (točka II izreka), odločilo, da začasna odredba velja do pravnomočnega zaključka tega nepravdnega postopka oziroma do drugačne odločitve sodišča oziroma največ devet mesecev od izdaje sklepa (točka III izreka), da se vse, kar predlagatelj predlagal več ali drugače, zavrne (točka IV izreka) in da pritožba zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve (točka V izreka).

2. Zoper citiran sklep vlaga pravočasno pritožbo nasprotna udeleženka. Sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da izpodbijani sklep odpravi in predlog predlagatelja v celoti zavrne ter nasprotni udeleženki prizna stroške, podredno, da pritožbi ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da nasprotuje obsegu in načinu izvajanja stikov, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa o začasni odredbi, ker se je po izvedenem stiku 24. 4.2023 psihofizično stanje mld. A. A. poslabšalo, ker se je pri njem ponovno pojavil pojav travmatiziranosti, nemira, strahu, jeze in agresije, ter nenehno iskanje matere, ker na očeta ni navezan, ker odklanja stike oziroma želje po stikih z očetom ne izraža, ker socialna delavka Centra za socialno delo E. (v nadaljevanju CSD) B. B. nima izkušenj in znanj s področja posebnosti otrok z avtizmom, kar mld. A. A. je, ker je nujno, da o koristih otroka in o nadaljnjih izvajanih stikov z očetom poda mnenje strokovnjak sodni izvedenec specialist klinične psihologije s poznavanjem avtizma, ker sta tako sodišče kot strokovna delavka CSD nekritična do izvrševanja kaznivih dejanja predlagatelja v navzočnosti otroka ter nekritično ocenjujeta otrokovo travmatiziranost, ker je predlagatelj kršil številne prepovedi približevanja po določilih Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND), ki je bila sprva v veljavi do 3. 7. 2023 in nato podaljšana do 4. 1. 2024, ker teče zoper predlagatelja kazenski postopek zaradi nasilja v družini, kjer je bil mld. otrok posredna žrtev nasilja v družini, ko je prisostvoval nasilju predlagatelja nad nasprotno udeleženko, in ker ima predlagatelj do nasilja nekritičen odnos. S sklepom določeni stiki niso v korist otroka. Ponavlja navedbe iz postopka pred sodiščem prve stopnje, zlasti izvajanja iz vloge z dne 16. 6. 2023, s katero se je opredelila do mnenja CSD. Poudarja, da CSD v svojem mnenju dejanskega stanja ni pravilno in popolno ugotovilo. Graja, da sodišče prve stopnje ni zaslišalo niti nje niti socialne delavke CSD B. B. niti ni imenovalo sodnega izvedenca klinične psihologije. Sodišče prve stopnje je tudi napačno štelo, da mora ogroženost otroka po 161. členu Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) izkazati nasprotna udeleženka. Sodišče bi moralo izvesti z njene strani predlagane dokaze, zlasti dokaz z zaslišanjem strokovne sodelavke CSD B. B., da bi lahko nasprotna udeleženka dokazala nestrokovnost njenega dela. Navaja, da njene navedbe v vlogi z dne 16. 6. 2023 niso bile pavšalne in nekonkretizirane, kot napačno navaja sodišče prve stopnje v 12. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, saj je podrobno opisala okoliščine stika 24. 4. 2023 in predlagala dopolnitev izvedenskega mnenja CSD, in sicer, da se CSD opredeli do navedb nasprotne udeleženke, da podrobno opiše potek stika, odziv ter odgovor očeta na vprašanje otroka glede nasilja nad materjo, da se glede izjav socialne delavke B. B. o izvedbi stika pridobi poročilo oziroma pisna izjava oseb, ki so bile vključene v multidisciplinarni tim (C. C. iz varne hiše in šolska svetovalka D. D.), da se CSD naloži dopolnitev in popravek mnenja in zapisa poteka stikov tako, da bo odražalo dejansko stanje, da bodo vključene tudi reakcije otroka, njegovo počutje in psihofizično stanje itd. Sodišče niti ni obrazloženo zavrnilo njenih dokaznih predlogov. Res je, da imajo strokovni delavci CSD posebna znanja zaradi katerih imajo njihova mnenja in poročilo podobno dokazno vrednost kot mnenja sodnega izvedenca, vendar to ne pomeni, da mnenja CSD in zaslišanje strokovnih delavcev CSD niso podvržena dokazni presoji in dopolnitvam izvedenskih mnenj. Priglaša pritožbene stroške.

3. Z vlogo z dne 26. 7. 2023 je pritožbo dopolnila s predložitvijo sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru IV N 1054/2022 z dne 28. 6. 2023, s katerim je sodišče prepoved približevanja podaljšalo čas od 3. 7. 2023 do 3. 1. 2024. Navedena listina je bila vložena po poteku 8-dnevnega roka za pritožbo (le-ta se je iztekel 17. 7. 2023), zato je sodišče druge stopnje ni upoštevalo.1

4. Predlagatelj na pritožbo ni odgovoril. 5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

7. Sodišče druge stopnje soglaša z razlogi sodišča prve stopnje in jih v izogib ponavljanju povzema ter v nadaljevanju le še odgovarja na pritožbena izvajanja.

8. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom izdalo regulacijsko začasno odredbo, s katero je do končne odločitve v predmetni zadevi začasno uredilo režim stikov med mld. otrokom in predlagateljem. Bistvo regulacijske začasne odredbe v družinskem sporu je v tem, da se z njo začasno uredi izjemen položaj, v katerem so otrokove koristi tako ogrožene, da ni mogoče čakati na zaključek postopka o glavni stvari.2 Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju; s tem je mišljena škoda na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (drugi in tretji odstavek 157. člena DZ). Po določbi prvega odstavka 162. člena DZ sme sodišče za varstvo koristi otroka izdati vsakršno začasno odredbo, s katero je mogoče doseči začasno varstvo koristi otroka, pri čemer izrecno navaja začasno odredbo o načinu izvajanja stikov.

9. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta udeleženca postopka nekdanja zunajzakonska partnerja. Tekom trajanja partnerske zveze se jima je dne 7. 11. 2014 rodil sin A. A., ki je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru N 448/2016 z dne 18. 1. 2017 zaupan v varstvo in vzgojo materi, z očetom pa so bili določeni stiki po dogovoru in preživnino v znesku 100,00 EUR. V predmetnem postopku je predlagatelj sprva vložil predlog za spremembo stikov (in sicer dne 2. 3. 2023), v katerem je navajal, da se stiki z mld. A. A. dlje časa ne izvajajo (navedeno dejstvo je v odgovoru na predlog potrdila tudi nasprotna udeleženka). Udeleženca sta se tekom postopka dogovorila za stik pod nadzorom, ki se je izvedel 24. 4. 2023 v prostorih CSD, nato pa sta se dogovorila še za stik 17. 5. 2023, vendar si je nasprotna udeleženka v vmesnem času premislila, zaradi česar 17. 5. 2023 do stika ni prišlo. Nato je predlagatelj predlagal izdajo začasne odredbe glede stikov. Sodišče prve stopnje je pred izdajo začasne odredbe pridobilo mnenje CSD (z dne 31. 5. 2023). Ugotovilo je, da se nasprotna udeleženka zaradi nasilja v družini nahaja v varni hiši, da je za predlagatelja do 3. 7. 2023 veljal sklep o prepovedi približevanja nasprotni udeleženki zaradi nasilja v družini, ki mu je prisostvoval tudi mld. A. A., da je mld. A. A. otrok s posebnimi potrebami, in sicer otrok z avtizmom, da se je 24. 4. 2023 v prostorih CSD izvedel stik med mld. A. A. in njegovim očetom, ki je potekal 45 minut, da se je na tem stiku mld. A. A. očeta razveselil, da je bil oče v odnosu do otroka ustrezen, njuno medsebojno interakcijo pa so delavci CSD ocenili kot dobro in otroku v korist, mld. A. A. pa je izrazil željo, da bi očeta še videl. Multidisciplinarni tim, sklican v okviru obravnave, je zaključil, da je mld. A. A. kljub polletni prekinitvi stikov in kljub svojim posebnostim (diagnoza avtizem) stik dobro prenesel. Na stiku je bilo razvidno, da imata z očetom vzpostavljen odnos, otroku bi bilo po mnenju CSD v korist, da bi imel nekoliko pogostejše stike, vsake tri tedne, po možnosti pa vsaj enkrat mesečno ob prisotnosti strokovnega delavca Centra F., ki ga mld. A. A. obiskuje. CSD je ocenilo, da je daljša prekinitev stikov ogrožajoča za otrokov psihosocialni razvoj, saj mld. A. A. potrebuje konstantnost v odnosu z očetom, pomembno pa je, da so stiki redni, tudi če niso pogosti, ker gre za otroka s posebnimi potrebami (avtizmom). Sodišče je ugotovitvam, mnenjem in predlogom CSD sledilo in na podlagi navedenega pravilno zaključilo, da je za verjetno izkazano, da mld. A. A. nastaja škoda, ker se stiki z njegovim očetom dlje časa ne izvajajo (razen stika pod nadzorom dne 24. 4. 2023 v trajanju 45 minut), da je to ogrožajoče za njegov psihosocialni razvoj, ker potrebuje konstantnost v odnosu z očetom in redne stike z njim, saj gre za otroka s posebnimi potrebami, zato je določilo stike pod nadzorom. Pritožbeno sodišče zaključkom sodišča prve stopnje o tem, da je s stopnjo verjetnosti izkazana ogroženost mld. A. A., pritrjuje in še dodaja, da le-ti logični in življenjsko sprejemljivi ter nenazadnje glede na sodno prakso tudi ustrezni.3

10. Neutemeljena so pritožbena izvajanja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb nasprotne udeleženke iz njene vloge z dne 16. 6. 2023 (s katero je podala pripombe na mnenje CSD) in da je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je razumna in prepričljiva, zato se pritožbenemu sodišču dvom v pravilnost in popolnost ugotovitve dejanskega stanja ni porodil. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v 11., 12. in 13. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa ustrezno pojasnilo, zakaj se niso potrdile navedbe nasprotne udeleženke o poslabšanju psihofizičnega stanja mld. A. A. po stiku 24. 4. 2023, o tem, da je bil mld. A. A. na stiku ogrožen, o tem, da si stikov z očetom ne želi ipd. Pri tem je ustrezno obrazložilo, da nasprotna udeleženka na stiku 24. 4. 2023 ni bila prisotna in je svoje navedbe podajala zgolj na podlagi posrednih dokazov (t.j. tega, kar so ji povedali drugi), kar pa ne more omajati ugotovitev, ki izhajajo iz mnenja CSD, ki je jasno, popolno in brez notranjih neskladij, pri njegovi sestavi pa je CSD tudi upošteval, da je predlagatelj nad nasprotno udeleženko izvajal nasilje, kateremu je prisostvoval mld. A. A. in da ima mld. A. A. diagnosticiran avtizem. Poleg tega je multidisciplinarni tim, sestavljen iz več strokovnjakov, ki so v postopku pridobili tudi mnenje Društva za nenasilno komunikacijo, Centra F. ter A. A. razredničarke, ugotovil, da mld. A. A. z izvajanjem stikov pod nadzorom ni ogrožen, da so mu stiki v korist in da potrebuje konstantnost v odnosu z očetom. Nasprotna pritožbena izvajanja se torej izkažejo kot neutemeljena.

11. Napačno je stališče pritožbe, da bi moralo sodišče prve stopnje pred izdajo sklepa o začasni odredbi izvesti vse dokaze, ki jih je predlagala nasprotna udeleženka. Pritožbeno sodišče v tej zvezi pojasnjuje, da sodišče izda začasno odredbo za varstvo koristi otroka na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Narava postopka za izdajo tovrstne začasne odredbe v primeru ogroženosti otroka, ki jo opredeljujeta potreba po hitri odločitvi in nižji dokazni standard, ne terja izvedbe vseh predlaganih dokazov, temveč se mora sodišče omejiti zgolj na izvedbo tistih dokazov, ki mu omogočajo razumno hitro oceno, ali je ogroženost otroka tolikšna, da terja njegovo zavarovanje pred izdajo končne odločitve o zadevi.4 To je sodišče prve stopnje tudi ustrezno storilo, ko je začasno odredbo izdalo na podlagi pridobljenega mnenja CSD, v 12. in 13. točki izpodbijanega sklepa pa je tudi obrazložilo, zakaj dokazov, ki jih je predlagala nasprotna udeleženka, ni izvedlo (in sicer iz razloga, ker so bile njene navedbe pavšalne in nekonkretizirane ali zanje ni ponudila dokazov oziroma ker želi z dokaznimi predlogi zavlačevati postopek).5 Pritožba ima sicer prav, da njene navedbe v vlogi z dne 16. 6. 2023 niso bile pavšalne in nekonkretizirane, vendar pritožbeno sodišče poudarja, da potreba po zaščiti otroka v primeru, kot je predmetni, ko je bila s stopnjo verjetnosti že ugotovljena ogroženost otroka, ni terjala izvedbe vseh dokazov, ki jih je predlagala nasprotna udeleženka.

12. Ne drži pritožbena graja, da je sodišče prve stopnje štelo, da mora ogroženost otroka izkazati nasprotna udeleženka. Iz 14. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje svoj zaključek o ogroženosti otroka zaradi dalj časa trajajočega neizvajanja stikov naredilo na podlagi pridobljenega mnenja CSD, ki ga je v skladu s 7. členom ZNP-1 pridobilo po uradni dolžnosti, v 15. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pa je bilo pravilno pojasnjeno, da nasprotna udeleženka ni izkazala svojih trditev, da bi predlagan način izvajanja stikov ogrožal mld. A. A. Glede na to, da je ogroženost mld. A. A. zaradi dalj časa trajajočega neizvajanja stikov dokazana s stopnjo verjetnosti, so pogoji za izdajo začasne odredbe izpolnjeni, pritožbena izvajanja, da z začasno odredbo določeni stiki mld. A. A. niso v korist, pa bodo predmet presoje v postopku o glavni stvari (o predlogu za spremembo stikov), kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje v 15. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.

13. Sklep Okrožnega sodišča v Mariboru IV N 10054/2022 z dne 28. 6. 2023 o podaljšanju prepovedi približevanja za čas od 3. 7. 2023 do 3. 1. 2024, na katerega se sklicuje pritožba, je bil izdan po izdaji izpodbijanega sklepa, zato gre za nedovoljeno pritožbeno novoto v smislu 337. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.6

14. Ker tudi niso podane uradno upoštevne postopkovne kršitve (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

15. V skladu s prvim in drugim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 je treba odločiti tudi o pritožbenih stroških. Predlagateljica s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške (101. člen ZNP-1).

1 Prav tako v predmetni zadevi ni podan primer iz tretjega odstavka 36. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), v skladu s katerim lahko sodišče druge stopnje iz tehtnih razlogov upošteva tudi pritožbo, vloženo po poteku roka iz tretjega odstavka 33. člena tega zakona, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep, ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo. 2 VSL Sklep IV Cp 337/2020 z dne 26. 2. 2020. 3 V skladu s stališči sodne prakse je lahko podana otrokova ogroženost, če dlje časa nima stikov z enim od staršev (glej npr. VSL Sklep IV Cp 337/2020 z dne 26. 2. 2020, VSL Sklep IV Cp 858/2022 z dne 5. 7. 2022). 4 VSL sklep IV Cp 1780/2021 z dne 17. 11. 2021, VSL sklep IV Cp 905/2021 z dne 14. 7. 2021. 5 S čemer je zadostilo zahtevi po obrazloženi zavrnitvi dokaznih predlogov (VSL sklep IV Cp 905/2021 z dne 14. 7. 2021). 6 V skladu s sodno prakso (VSC sklep I Cp 219/2021 z dne 22.6.2021) in pravno teorijo (J. Zobec v Ude, Galič (ur.) Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Ljubljana, str. 228) je mogoče v skladu s 337. členom ZPP oz. 34. členom ZNP-1 upoštevati le tista pritožbeno uveljavljana (nova) dejstva, ki so nastala do konca glavne obravnave oziroma izdaje sodne odločbe (ne pa dejstva, nastala kasneje), saj je to trenutek, do katerega se raztezajo časovne meje pravnomočnosti sodne odločbe.