Jedro

Zavrženje revizije: vložena je proti sklepu, s katerim postopek še ni bil pravnomočno končan.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je popravilo svoj sklep z dne 5.4.2004, s katerim je odločilo o denacionalizaciji predlagateljičini pravni prednici odvzetih zemljišč, deloma z vrnitvijo v naravi, deloma pa z izdajo obveznic Slovenske odškodninske družbe. Uskladilo ga je s svojim sklepom z dne 5.12.2003 glede vračila dveh kmetijskih zemljišč v naravi. Proti takšni odločitvi se je pritožil prvi nasprotni udeleženec Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, sodišče druge stopnje pa je njegovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep (z dne 28.5.2004) razveljavilo. Obrazložilo je vsebino določbe drugega odstavka 33. člena Zakona o nepravdnem postopku in ugotovilo, da je v izpodbijanem sklepu prišlo do vsebinskega poseganja v odločitev pod točko 1 izreka sklepa z dne 5.4.2004 (vrnitev zemljišč v naravi). Podana je kršitev postopkovnih določil, ki bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve.

Predlagateljica proti sklepu sodišča druge stopnje vlaga revizijo iz razlogov, naštetih v določbi prvega odstavka 370. člena ZPP ter predlaga njegovo razveljavitev in zavrženje pritožbe prve nasprotne udeleženke, podrejeno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču druge stopnje v novo odločanje. Po stališču revizije je spreminjanje sklepa z dne 5.12.2003, posebej glede odločitve o obsegu vrnitve nepremičnin v naravi (točka 1 sklepa) nezakonito in nedopustno, ker gre v navedenem obsegu za pravnomočno razsojeno stvar. Podana je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Po mnenju revizije je sodišče prve stopnje s sklepom o popravi le saniralo stanje, ki ga je povzročilo s sklepom z dne 5.4.2004, torej z nedopustnim posegom v pravnomočni del odločitve.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS in nasprotnima udeležencema, ki pa nanjo nista odgovorila.

Revizija ni dovoljena.

Čeprav je postopek o denacionalizaciji vrsta nepravdnega postopka, je revizija proti odločitvi o denacionalizaciji dopustna (drugi odstavek 56. člena Zakona o denacionalizaciji), vendar v mejah, ki so začrtane z določbo prvega odstavka 384. člena ZPP. Stranke namreč lahko vložilo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, vendar le, če je bil s tem sklepom postopek pravnomočno končan.

V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje odločilo o pritožbi, ki jo je proti sklepu o popravi sklepa sodišča prve stopnje z dne 5.4.2004 vložil prvi nasprotni udeleženec Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Odločilo je na podlagi določbe drugega odstavka 33. člena Zakona o nepravdnem postopku. Sodišče druge stopnje je štelo, da za uporabo navedene določbe Zakona o nepravdnem postopku ni bilo podlage, ker je vsebinska sprememba prvotnega sklepa s popravo možna le tedaj, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb. Zato je pritožbi prvega nasprotnega udeleženca ugodilo in zaradi relativne bistvene kršitve določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (kršitev postopka bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve) sklep sodišča prve stopnje o popravi razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

Opisana procesna situacija pa ne zadošča za ugotovitev o tem, da je postopek pravnomočno končan (z vzpostavitvijo sklepa o denacionalizaciji z dne 5.4.2004). Pritožbo proti navedenemu sklepu je poleg predlagateljice (ta jo je kasneje umaknila) vložila tudi druga nasprotna udeleženka Slovenska odškodninska družba. O tej pritožbi še ni bilo odločeno (že po vročitvi izpodbijanega sklepa sodišča druge stopnje je Slovenska odškodninska družba znova vložila predlog za izdajo sklepa o popravi sklepa z dne 5.4.2004), zaradi česar o pravnomočnem končanju postopka v skladu z določbo prvega odstavka 384. člena ZPP ni mogoče govoriti. Revizijsko sodišče je zato postopalo po določbi 377. člena ZPP in revizijo kot nedovoljeno zavrglo.