Jedro

Ugotovitev sodišča, da tožnik ni dokončal odrejenega dela niti tekom trajanja disciplinskega postopka, ne nudi podlage za pozitivno prognozo, da tožnik podobnih kršitev ne bo več ponavljal, saj kaže na vztrajanje tožnika pri lastnem razumevanju odrejenih nalog.

Izrek

Reviziji se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Revizijski stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku in sporna disciplinska sklepa tožene stranke z dne 2.11.1993 in 3.12.1993 spremenilo tako, da je tožnika oprostilo disciplinske odgovornosti za storjeni dve hujši disciplinski kršitvi in v tej zvezi disciplinski postopek ustavilo (v zvezi z uničenjem odpadkov in v zvezi z očitkom malomarnega dela, ker ni izdelal in oddal naročenega elaborata stanja varstva pri delu), spoznalo pa ga je za odgovornega za preostali dve hujši disciplinski kršitvi, ker linije ECO - CAN ni opremil z navodili za varno delo in ni oddal poročila o opravljenih pregledih delovnih naprav in priprav v oddelku oglate embalaže in polizdelkov. Ugotovilo je, da so bili tudi ob tako ugotovljenih kršitvah in posledični potencialni nevarnosti nastanka škode podani zakoniti pogoji za izrek ukrepa prenehanja delovnega razmerja, hkrati pa so bili ob ugotovljenih olajševalnih okoliščinah in spremenjenem razmerju med olajševalnimi in obteževalnimi okoliščinami podani zakoniti razlogi za pogojno odložitev izrečenega disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja. Zato je sporna disciplinska sklepa spremenilo tako, da je tožniku izrečeni disciplinski ukrep pogojno odložilo za dobo enega leta in mu do 13.5.1998 priznalo pravice iz delovnega razmerja.

Na pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje (ki pravne podlage za odločitev ni navedlo!) sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da je ugotovilo tožnikovo disciplinsko odgovornost tudi za tretjo očitano disciplinsko kršitev, to je za neizdelavo s strani nadrejenih delavcev zahtevanega elaborata o stanju varstva pri delu, oziroma za malomarno delo v zvezi z izdelavo tega elaborata. Glede pogojne odložitve izrečenega disciplinskega ukrepa pa je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Zoper ugodilni del pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka v smislu 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 12/03) in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču očita nasprotja v razlogih sodbe, saj istočasno s potrditvijo pozitivne prognoze glede izogibanja podobnim kršitvam v posledici spornega disciplinskega postopka v zvezi s tretjo očitano kršitvijo ugotavlja, da tožnik naloženih nalog ni želel opraviti tudi do konca disciplinskega postopka, čeprav so ga za to prosili. Pozitivna prognoza, brez katere pogojna odložitev izvršitve izrečenega disciplinskega ukrepa ni mogoča, tako ni z ničemer dokazana, temveč je dokazano vztrajanje tožnika pri kršitvah. Pri utemeljevanju olajševalnih okoliščin je sodišče zmotno izhajalo iz dejstev, da naj bi tožnik storil le dve kršitvi, čeprav je bil z isto sodbo spoznan za odgovornega za tri kršitve. Poleg tega pa je sodišče v nasprotju z izvedenimi dokazi in zapisnikom o zaslišanju tožnika kot olajševalno upoštevalo, da je bil tožnik tokrat prvič v disciplinskem postopku, čeprav mu je bil le eno leto pred tem izrečen disciplinski ukrep javni opomin in takrat izrečeni ukrep na tožnika očitno ni imel vpliva.

Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in tožniku, ki je nanjo odgovoril. V odgovoru je navajal, da ga je sicer tudi izrek sodbe sodišča druge stopnje zadovoljil in zato zoper njo revizije ni vložil, čeprav glede spremembe sodbe sodišča prve stopnje z njo ne soglaša. Glede izreka pogojnega disciplinskega ukrepa pa je predlagal zavrnitev revizije in potrditev izpodbijane sodbe.

Revizija je utemeljena.

V skladu s 371. členom ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava.

Ko pritožbeno sodišče v obrazložitvi izpodbijane sodbe pritrjuje sodišču prve stopnje glede pozitivne prognoze izogibanja bodočih disciplinskih kršitev, ker je predmetni disciplinski postopek tožnika močno prizadel, ugotavlja, da so tožnika prosili, naj naloge v zvezi s tretjo ugotovljeno kršitvijo naredi vsaj do konca disciplinskega postopka, pa tega ni naredil. Takšna ugotovitev res ni v skladu z zaključkom o pozitivni prognozi, saj kaže na vztrajanje tožnika pri lastnem razumevanju odrejenih nalog, katerih nedokončanje je tožena stranka po ugotovitvah pritožbenega sodišča utemeljeno opredelila za disciplinsko kršitev.

Revizija prav tako utemeljeno opozarja na nasprotje med tem, da v zvezi z okoliščinami storjenih kršitev pritožbeno sodišče govori o dveh kršitvah, dejansko pa je bil tožnik pred pritožbenim sodiščem spoznan za disciplinsko odgovornega za tri hujše kršitve. To nasprotje je pomembno prav z vidika tehtanja olajševalnih in obteževalnih okoliščin, saj sodišče prve stopnje zaradi ugotovitve, da je tožnik storil le dve kršitvi, zaključuje, da obteževalna okoliščina storitve več hujših kršitev, kot je bila ugotovljena pred disciplinskimi organi tožene stranke, ni podana in zato obteževalne okoliščine ne pretehtajo.

Utemeljen je tudi očitek nasprotja med zaljučkom, da je bil tožniku tokrat prvič izrečen disciplinski ukrep, in vsebino zapisnika o izpovedbi tožnika na listni številki 78 spisa, da je bil tožniku leto pred tem, to je v letu 1992 izrečen disciplinski ukrep opomin.

Nasprotje je pomembno, saj sodišče druge stopnje lastno videnje olajševalnih okoliščin v veliki meri gradi prav na predpostavki, da tožnik prej ni bil v disciplinskem postopku in da "manjka postopnost in sprotnost v formalnem pozivanju tožnika na disciplinsko odgovornost." Vsa navedena nasprotja, na katera opozarja revizija, dejansko pomenijo bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Poleg tega sodišče ni navedlo pravne podlage za presojo olajševalnih okoliščin. Zato je revizijsko sodišče v skladu z določili 1. odstavka 379. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zaradi odprave navedenih napak zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje.

V skladu s 3. odstavkom 165. člena ZPP je sodišče odločitev o stroških revizijskega postopka pridržalo za končno odločbo.