Jedro

Pogoji za dopustitev revizije niso podani, saj odločitev v obravnavani zadevi, v kateri se obravnava pomen potrdila kot enega izmed dokazov, da naj bi bila pogodba izpolnjena (kupnina plačana), ni v nasprotju, s tisto, v kateri se je obravnavalo vprašanje veljavnosti (razveljavitve) pogodbe, za kar je bilo treba presoditi, ali so izpolnjeni pogoji iz 61. člena ZOR.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Plačilni nalog se razveljavi.

Obrazložitev

1. Toženec je vložil predlog za dopustitev revizije zoper sodbo druge stopnje, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba in potrjena sodba sodišča prve stopnje, da je dolžan tožnici plačati 32.340,18 EUR.

2. Ker je predlagatelj ob vložitvi predloga dopustitev revizije predlagal tudi oprostitev plačila sodne takse, je Vrhovno sodišče predlog za oprostitev plačila sodnih taks odstopilo sodišču prve stopnje, ki je pristojno za odločanje o njem. To sodišče je 7. 2. 2011 predlog zavrnilo, zato je vrhovno sodišče s plačilnim nalogom z dne 17. 3. 2011 toženca pozvalo na plačilo sodne takse za predlog za dopustitev revizije. Toženec je zoper plačilni nalog ugovarjal in navedel, da je takso plačal že 2. 3. 2011. Vrhovno sodišče je prejelo nakazilo v dobro prehodnega podračuna dne 1. 4. 2011, izvršilo pa ga je sodišče prve stopnje, na katerega prehodni podračun je toženec nepravilno (pomotoma) nakazal denarni znesek sodne takse. Vrhovno sodišče je tako ugotovilo, da je bila taksa za predlog za dopustitev revizije res že plačana, zato je razveljavilo plačilni nalog v skladu s tretjim odstavkom 34.a člena Zakona o sodnih taksah (odločitev v II. točki izreka tega sklepa).

3. V predlogu za dopustitev revizije toženec navaja, da želi z (dopuščeno) revizijo sodbo druge stopnje izpodbijati zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter kršitve določb prvega odstavka 7. člena in 286. člena ZPP ter zmotne uporabe materialnega prava, in sicer 6. člena Obligacijskega zakonika. Izpodbijani sodbi očita izostanek razlogov o tem, ali je tožnica pri podpisovanju potrdila o prevzemu kupnine ravnala s potrebno skrbnostjo. Podrobno analizira, kako naj bi bila oziroma kako ni mogla biti listina (potrdilo) prepognjena ob podpisovanju, za kar je sodišče druge stopnje navedlo, da gre za pritožbeno novoto in da tega toženec doslej v postopku pred sodiščem prve stopnje ni navajal. Toženec trdi, da je to v nasprotju s podatki spisa, saj je pritožbeno sodišče listino pregledalo in gre tudi za nasprotje med razlogi v sodbi in vsebino spisa. Sam je predložil listinski dokaz, ki ga tožnica izpodbija z lastno izpovedbo, sodišču pa nasprotnega dokaza ni predložila; indici lahko nakazujejo na obstoj zatrjevanega dejstva, a krog indicev ni sklenjen. Sklicuje se na sodno prakso, in sicer odločbo II Ips 103/96, v kateri je vrhovno sodišče zapisalo, da podpisnica ni ravnala s potrebno skrbnostjo, ker ni prebrala listine pred podpisom, ker ni imela s seboj očal in bi morala odkloniti podpis. Dokazna ocena torej mora zajemati tudi oceno primernega ravnanja oziroma skrbnosti. V okviru dokazne ocene o obstoju zatrjevane zmote mora sodišče presoditi tudi, ali je podpisnica ravnala s potrebno skrbnostjo. Ne gre za pritožbeno novoto, saj je tožnica zmoto ob podpisu zatrjevala že v tožbi, ni pa dokazala, da je ravnala v opravičljivi zmoti oziroma s potrebno skrbnostjo. Bistvena kršitev določb prvega odstavka 7. člena in 286. člena ZPP je podana, ker je sodišče prevalilo dokazno breme na toženca, čeprav je svojo trditev dokazal s podpisanim potrdilom, tožnica pa ni predložila nobenega dokaza, da denarja ni prejela.

4. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani. Odločitev v obravnavani zadevi, v kateri se obravnava pomen potrdila kot enega izmed dokazov, da naj bi bila pogodba izpolnjena (kupnina plačana) in je podvržen dokazni oceni kot vsak drug dokaz (kot tudi npr. zaslišanje strank), ni v nasprotju, s tisto, ki jo omenja toženec v predlogu za dopustitev revizije, v kateri se je obravnavalo vprašanje veljavnosti (razveljavitve) pogodbe, za kar je bilo treba presoditi, ali so izpolnjeni pogoji iz 61. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, med katerimi je tudi opravičljivost zmote. Tudi obstoja bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP toženec ni izkazal, saj vsebino te kršitve napačno razume kot nasprotje med „razlogi v sodbi in vsebino spisa.“

5. Vrhovno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo neutemeljen predlog za dopustitev revizije (odločitev v I. točki izreka).