Jedro

Iz zapisnika mejne obravnave ni nedvoumno razvidno, da tožnika nista pokazala svoje meje. Zato organ ne bi smel izdati odločbe po 40. členu ZEN, saj za to (še) niso bili izpolnjeni pogoji (zlasti ni bilo izkazane domneve soglasja s predlagano mejo po petem odstavku 31. člena ZEN), temveč bi moral najprej opraviti ustno obravnavo in nato v odvisnosti od rezultata opravljene ustne obravnave postopati naprej po določbah ZEN.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Območne geodetske uprave Kranj, št. 02112-790/2010-6 z dne 20.10.2010, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ v 1. točki izreka odločil, da se v katastrski občini A. kot urejena evidentira meja (del meje) parcele 605 s sosednjimi parcelami 604, 1057/4, 1061 in 1064, ter v 2. točki izreka še odločil, da je grafični prikaz urejene meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga temu aktu, urejene meje so označene poudarjeno. V obrazložitvi je navedel, da je B.B. (v tem upravnem sporu stranka z interesom) vložil zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje (del meje) med parcelo 605 s sosednjimi parcelami 604, 1057/4, 1061 in 1064, k.o. A. Zahtevi je bil priložen ustrezen elaborat. Iz elaborata je razvidno, da so kot stranke v postopku mejne obravnave sodelovali poleg vlagatelja zahteve tudi lastniki: za parcelo 604 tožnika, za parcelo 1061 Direkcija za ceste RS ter za 1057/4 in 1064 Občina Cerklje na Gorenjskem. Organ je ugotovil, da je bila vsem lastnikom zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi, pri čemer tožnika na mejni obravnavi nista soglašala s predlagano mejo, svoje meje pa nista pokazala. Ker svoje meje nista pokazala, se glede na peti odstavek 31. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) šteje, da soglašata s potekom predlagane meje.

Drugostopni organ je z odločbo, št. 3532-44/2011 z dne 14. 10. 2011, zavrnil pritožbo tožnikov zoper v 1. točki obrazložitve te sodbe povzeto odločbo, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa je še dodal, da je meja vezana na katastrsko mejo in stranke meje, ki je v nasprotju s to mejo, ne morejo predlagati. Če se stranka z mejo, kot je bila urejena na mejni obravnavi, ne strinja, lahko sproži postopek ureditve meje pred pristojnim sodiščem. Tako ima stranka ne glede na ugotovitve poteka katastrske meje v upravnem postopku še vedno možnost, da mejo uredi drugače v sodnem postopku. V primeru, da bo v sodnem postopku ugotovljena drugačna meja, bosta lahko pritožnika zahtevala na podlagi pravnomočne sodne odločbe spremembo poteka meje v zemljiškem katastru. Prav tako izhaja iz spisne dokumentacije, da je pooblaščeno geodetsko podjetje pritožnikoma razložilo, da meja med njivo in travnikom ni tudi meja po podatkih zemljiškega katastra, podjetje pa tudi zatrjuje, da sta razlago razumela in se z njo strinjala.

Tožnika sta tožbo vložila zaradi razlogov zmotne uporabe materialnega prava, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitev pravil postopka. V tožbi sta navedla, da sta na mejni obravnavi večkrat pokazala svojo mejo, opozorila sta tudi na količke, ki so ostali ob meji in ki sta jih postavila tožnika za toplo gredo. Povedala sta tudi, da je predlagana meja za 1,6 m posegla v njuno parcelo. Zaradi tega sta tudi zahtevala odstranitev mejnikov. Tožnika nista podpisala zapisnika o ureditvi meje z dne 5. 7. 2010. Tožnikoma vsebina zapisnika ni bila znana, zato sta zahtevala kopijo, ki sta jo tudi prejela in šele iz kopije sta ugotovila, da zapisnik vsebuje vrsto netočnosti, na katere sta opozorila v pritožbi z dne 8. 11. 2010. Tožnika kategorično zanikata, da bi od geometra prejela pojasnilo oziroma pravni pouk, da se v primeru, da ne bosta pokazala svoje meje, šteje, da se s predlagano mejo strinjata. Zapis geometra ni točen, tožnika trdita, da je lažen. Iz zapisnika izhaja tudi, da naj bi tožnik C.C. prišel po koncu meritve, kar tudi ne drži. Prišel je 15 ali 20 minut kasneje, takrat tudi pokazal svojo mejo, zahteval tudi odstranitev mejnikov, nikakor pa ni prišel ob približno 13.00 uri. Ves ogled je trajal eno uro, začel pa se je ob 10.00 uri, nikakor pa ne do 13.00 ure. Menita tudi, da glede na presumpcijo, da sta z mejo soglašala v upravnem postopku, s predlogom za sodno ureditev meje nikakor ne moreta biti uspešna. V zapisnik nedvomno ni vpisano, da sta tožnika svojo mejo pokazala, kar pa pomeni, da je odločba, izdana na podlagi tega elaborata geodetskih storitev, napačna. Ob pravilni uporabi ZEN bi moral organ tožnika opozoriti, da imata možnost 30 dni od prejema ustreznega obvestila vložiti predlog za sodno ureditev meje. Ker tožnika takega obvestila nista dobila, je podana bistvena kršitev upravnega postopka v njuno škodo. Glede na navedeno je treba obe odločbi odpraviti in postopek ponoviti v nakazani smeri in šele sodno ugotovljena meja se bo lahko vnesla v mapo.

Toženka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa vsebinsko ni odgovorila.

Stranka z interesom Direkcija RS za ceste na tožbo v danem roku ni odgovorila.

Stranka z interesom Občina Cerklje na Gorenjskem je v odgovoru na tožbo navedla, da se z odločbo strinja in predlagala zavrnitev tožbe.

Stranka z interesom B.B. je v odgovoru na tožbo navedel, da se s tožbo ne strinja in predlagal potrditev odločb. Tožnika sta v pripravljalnem spisu še navedla, da sta ves čas opozarjala na napake in pomanjkljivosti postopka ter sta bila prisiljena z dopisom z dne 13. 7. 2010 zahtevati odstranitev mejnikov. Tudi sam postopek ni bil opravljen v skladu s pravili stroke, ker je bil geodet pred ureditvijo meje vezan na fiksno točko 910, ki jo predstavlja mejnik in za katerega so bili podani objektivni podatki, na podlagi katerih je lahko natančno ugotovil položaj in lego tega mejnika. Od tega mejnika pa se meja v naravi nikoli ni lomila, kot to izhaja iz skice izmere z dne 6. 7. 2010 in kjer je razvidno, da meja poteka v oddaljenosti 1,91 m do točke 2050 (ki jo je geodet ustvaril umetno), od tam pa v ravni črti do točke 2051. Meja je potekala direktno od točke 910 v ravni liniji vzporedno s potekom meje po skici do točke 2051, ki bi morala biti 1,90 m v smeri zemljišča B.B. Odločba, ki temelji na pomanjkljivem zapisniku geodeta, ne more vzdržati pravne presoje. Tožnika sta še navedla, da sta se o pravilnosti svojih stališč pozanimala pri kvalificiranih predstavnikih stroke, kar v nadaljevanju tudi podrobno obrazložita. Vztrajala sta, da bi ju moral prvostopni organ, ker se z mejo nista strinjala, povabiti na ustno obravnavo. Gre za tako hudo kršitev geodeta, da je na mestu disciplinski postopek. Vztrajala sta kot doslej in predlagala izvedbo tam opredeljenih dokazov.

Tožba je utemeljena.

Kot izhaja iz podatkov izpodbijane odločbe in upravnih spisov, je prvostopni organ po preizkusu vloge iz 35. člena ZEN (po katerem je ugotovil, da ni pogojev za zavrženje oziroma zavrnitev vloge), pribave izjav lastnikov iz 36. člena ZEN (Občine Cerklje na Gorenjskem in Direkcije za ceste RS, ki se nista udeležili mejne obravnave) ter izpolnitvi pogoja za domnevo soglasja iz petega odstavka 31. člena ZEN tožnikov (kar naj bi izhajalo iz zapisnika mejne obravnave), izdal izpodbijano odločbo, s katero je v k.o. A. kot urejeno evidentiral mejo (del meje) parcele 605 sosednjimi parcelami 604, 1057/4, 1061 in 1064. Sodišče ugotavlja, da glede na podatke spisa ne more preizkusiti pravilnosti in zakonitosti odločitve prvostopnega organa. Po petem odstavku 31. člena ZEN morajo lastniki parcel, ki ne soglašajo s predlagano mejo, ki jo je določil geodet, pokazati svojo mejo; če je ne pokažejo, se šteje, da s predlagano mejo soglašajo. Tožnika ugovarjata, da sta na mejni obravnavi pokazala svojo mejo, kakor tudi, da z (zgoraj opredeljeno) domnevo soglasja s pokazano mejo glede na peti odstavek 31. člena ZEN nista bila seznanjena. Iz zapisnika mejne obravnave - kot tudi iz po pozivu prvostopnega organa z dne 31. 8. 2010 dopolnitve elaborata z dne 20. 9. 2010, naslovljenega ''tehnično poročilo: podrobnejši opis mejne obravnave in utemeljitev odločitve o lomu meje'' – po oceni sodišča ni nedvoumno razvidno, da tožnika svoje meje nista pokazala. Takšna ugotovitev pa bi iz zapisnika morala izhajati, zlasti ob upoštevanju petega odstavka 4. člena Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (v nadaljevanju Pravilnik) v zvezi z 32. členom ZEN. Po tej določbi mora zapisnik mejne obravnave med drugim vsebovati natančen potek in vsebino v postopku opravljenih dejanj in danih izjav; geodet mora zapisnik voditi tako, da je iz njega mogoče nedvoumno ugotoviti, pri katerih dejanjih so bili posamezni udeleženci prisotni in kaj so izjavili. V opisu poteka mejne obravnave mora geodet navesti zlasti, kateri udeleženci soglašajo s predlagano mejo in kateri udeleženci so pokazali svojo pokazano mejo, ker s predlagano mejo ne soglašajo; iz zapisnika mejne obravnave mora biti nedvoumno razvidno, na katero predlagano mejo ali njen del oziroma pokazano mejo ali njen del se nanaša soglasje oziroma druge izjave udeležencev. Iz dopolnitve elaborata z dne 20. 9. 2010 pa še nadalje izhaja, da je pooblaščeno geodetsko podjetje oziroma pooblaščeni geodet na mejni obravnavi tožnikoma pojasnil, da meja med njivo in travnikom ni tudi meja po podatkih katastra, iz česar bi se dalo sklepati, da sta tožnika svojo mejo (torej mejo, ki poteka med njivo, ki jo obdeluje družina tožnikov, in sosednjim travnikom) – ob jasno izraženem nestrinjanju s pokazano mejo (izrecno s strani tožnika C.C.), kar izhaja iz samega zapisnika in kar bi kazala tudi odklonitev podpisa tožnikov na zapisnik – pokazala. Če pa je temu tako, pa organ ne bi smel izdati odločbe po 40. členu ZEN, saj za to (še) niso bili izpolnjeni pogoji (zlasti ni bilo izkazane domneve soglasja s predlagano mejo po petem odstavku 31. člena ZEN), temveč bi moral organ najprej opraviti ustno obravnavo (37. člen ZEN) in nato v odvisnosti od rezultata opravljene ustne obravnave postopati naprej po določbah ZEN. Sodišče še pripominja, da zapisnika mejne obravnave sicer ni možno dopolnjevati na način, kot je bilo to storjeno v obravnavanem postopku, tj. z dopolnitvijo elaborata ureditve meje (ki je v pretežnem delu strokovno-tehnično opravilo, razen v delu, ki ga sestavlja zapisnik MO) oziroma bolj podrobno pojasnitvijo pooblaščenega geodetskega podjetja o poteku mejne obravnave, temveč bi za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti (tj. nejasnosti, ali so bile določene izjave tako udeležencev, kot tudi pooblaščenega geodeta, podane ali ne) morala biti opravljena še dodatna mejna obravnava oziroma njeno nadaljevanje z udeleženci postopka (4. člen Pravilnika).

Sodišče je zato glede na navedeno tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in jo v smislu tretjega in četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo istemu organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral organ (ponovno) preveriti k zahtevi priložen elaborat, vključno z zapisnikom mejne obravnave, in oceniti, upoštevajoč tudi zgoraj citirane določbe Pravilnika, ali gre za situacijo iz petega odstavka 31. člena ZEN ali pa za situacijo iz 37. člena ZEN, ki terja opravo ustne obravnave, ter v odvisnosti od rezultatov svojih ugotovitev in nadaljnjih postopanj izdati ustrezno odločbo.