Seznanitev staršev z osebnimi podatki otrok pred in po polnoletnosti

Datum

29.09.2025

Številka

07121-1/2025/1590

Kategorije

Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, Šolstvo, Zdravstveni osebni podatki

Na podlagi pogostih vprašanj posameznikov, šol in drugih organizacij, ki delajo z otroki, in 5. točke prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22 in 40/25 – ZInfV-1, ZVOP-2), 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) je Informacijski pooblaščenec (IP) pripravil neobvezujoče mnenje v zvezi z vprašanjem kako in pod katerimi pogoji se lahko starši seznanijo z osebnimi podatki svojega otroka v času pred dopolnjenim 18. letom in s katerimi podatki otroka se lahko starši seznanijo tudi po dopolnjenem 18. letu?

Starši ali drugi skrbniki so kot zakoniti zastopniki upravičeni zahtevati seznanitev z osebnimi podatki otroka na podlagi 15. člena Splošne uredbe, ki ureja pravico dostopa do lastnih osebnih podatkov. V primeru, da je bila enemu od staršev omejena starševska skrb, ta ne more zahtevati seznanitve z osebnimi podatki otroka. Na podlagi pravice dostopa do lastnih osebnih podatkov, lahko starši prejmejo od šole kot od upravljavca določene informacije o obdelavi osebnih podatkov, kot so nameni, vrste osebnih podatkov, uporabniki osebnih podatkov, rok hrambe, itd. ter dostop do osebnih podatkov (npr. konkreten dokument v obliki kopije).

Pravica dostopa je lahko v določenih primerih tudi omejena, npr. upravljavec lahko izjemoma zavrne zahtevo posameznika iz 15. člena Splošne uredbe, vloženo prek zakonitega zastopnika, če obstajajo konkretne in objektivne okoliščine, zaradi katerih bi bilo utemeljeno sklepati, da bi bile zaradi seznanitve z določenimi osebnimi podatki neposredno ali posredno prizadete koristi, pravice ali upravičeni interesi otroka, ter če te pravice in interesi pretehtajo nad interesi zakonitega zastopnika (torej starša ali drugega skrbnika) za seznanitev (20. člen ZVOP-2).

Pravica zahtevati seznanitev z osebnimi podatki otroka v celoti preneha s polnoletnostjo otroka, torej, ko dopolni 18 let, oz. če pridobi popolno sposobnost pred polnoletnostjo. Po tem njihova pravica do vpogleda v osebne podatke otroka iz naslova seznanitve z lastnimi osebnimi podatki preneha, razen, če gre za polnoletnega otroka, ki je postavljen pod skrbništvo. Starši bi se lahko seznanili s podatki polnoletnih otrok tudi v primeru, če bi jih otrok za to izrecno pooblastil. Izjemoma bi lahko starši do določenih podatkov svojih polnoletnih otrok dostopali na podlagi določb posebnih zakonov. Na primer, Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju določa razkrivanje in posredovanje osebnih podatkov staršem polnoletnih dijakov, pri čemer lahko dijak poda izjavo in takšno razkrivanje staršem prepove.

Potrebno je tudi upoštevati, da je otrok, ki dopolni 15 let, omejeno poslovno sposoben, kar v praksi pomeni, da lahko določene pravice izvršuje sam, omejen je le pri izvrševanju pravic, ki bi lahko pomembnejše vplivale na njegovo življenje ali na njegovo življenje po polnoletnosti. V takem primeru lahko poslovno voljo otroka izrazi njegov zakoniti zastopnik oziroma skrbnik. Enako velja pri uveljavljanju pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, ki je urejena v 15. členu Splošne uredbe – v kolikor je otrok star 15 let, lahko pravico uveljavlja sam, razen v primerih, ko bi uveljavljanje pravice lahko pomembneje vplivalo na njegovo življenje oz. njegovo življenje po polnoletnosti. V teh primerih zakoniti zastopnik ni več upravičen brez volje otroka uveljavljati pravic v imenu otroka.

Starši se lahko seznanijo tudi z zdravstveno dokumentacijo otroka, skladno z Zakonom o pacientovih pravicah (ZPacP). Tudi v tem primeru seznanitev ni mogoča, npr. v primerih, če je bila staršem odveza starševska skrb, če je otrok podal veljavno prepoved razkrivanja tiste zdravstvene dokumentacije, ki je nastala v zvezi z zdravstveno oskrbo (v katero je v skladu s pogoji iz ZPacP samostojno (veljavno) privolil) ali če gre za zgoraj omenjeni primer, ko bi bile zaradi seznanitve z določenimi osebnimi podatki neposredno ali posredno prizadete koristi, pravice ali upravičeni interesi otroka, ter če te pravice in interesi pretehtajo nad interesi zakonitega zastopnika (torej starša ali drugega skrbnika) za seznanitev (20. člen ZVOP-2). Tak primer so zlasti situacije obravnave suma nasilja v družini, zaupni pogovori otroka z zdravnikom ali drugim strokovnim delavcem o tem ali drugi primeri, ko bi bil zaradi seznanitve otrok lahko izpostavljen kakršnim koli oblikam telesnega ali duševnega nasilja, poškodb ali zlorab, zanemarjanja ali malomarnega ravnanja, trpinčenja ali izkoriščanja, tudi spolne zlorabe s strani staršev ali drugih skrbnikov, oziroma da bi bila takšna seznanitev v nasprotju z otrokovo največjo koristjo.

Več o tem glej v mnenjih:

-Dostop do osebnih podatkov otroka v osnovni šoli, št. 07121-1/2025/706 z dne 4. 6. 2024,

-Obveščanje staršev o izobraževanju otroka, št. 07120-1/2024/325 z dne 27. 9. 2024,

-Dostop starša do zdravstvene dokumentacije otroka ob domnevnem nasilju v družini, št. 07120-1/2024/56 z dne 13. 2. 2024.

dr. Jelena Virant Burnik,

informacijska pooblaščenka

Pripravila:

Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo

Financira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno mnenja avtorja in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske komisije. Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje ne odgovarjata.