Jedro

Izrek odločbe o prekršku mora biti razumljiv in popoln. Odgovornost kršitelja mora biti zajeta z izrekom odločbe o prekršku, saj je izrek, da je kršitelj odgovoren za prekršek, ki ga je storil, obvezna sestavina izreka odločbe o prekršku, ker brez ugotovljene odgovornosti ni dopustno izreči sankcije.

Izrek

Izpodbijana sodba v zvezi z odločbo o prekršku se spremeni tako, da se postopek o prekršku ustavi iz razloga po 1. točki prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških in stroški ustavljenega postopka bremenijo proračun.

Obrazložitev

1.Prekrškovni organ Mestno redarstvo mestne občine Ljubljana je z odločbo o prekršku 2240-54314/2020 z dne 1. 2. 2021 plačilni nalog št. 2240-54314/2020-21051823 z dne 17. 11. 2020 odpravil (1. točka izreka) in kršitelju za prekršek po petem odstavku 65. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) izrekel globo 40,00 EUR (2. točka izreka), odločil je še, da mora plačati sodno takso v znesku 40,00 EUR. Zoper odločbo o prekršku je storilec vložil zahtevo za sodno varstvo, o kateri je odločilo Okrajno sodišče v Ljubljani z izpodbijano sodbo, s katero je zahtevo za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno in mu naložilo plačilo stroškov postopka, sodne takse in stroške priče.

2.V roku za pritožbo je storilec vložil pisno vlogo, ki jo je naslovil: "Zahteva za vložitev kazenskega pregona zoper mestnega redarja A. A. zaradi kaznivega dejanja krivega pričanja, zlorabe pooblastil pri opravljanju svojega dela in povzročitev večje materialne škode MOL-u in zoper policista PP Center, ki je namerno zavedel tožilca, da bi zaščitil mestnega redarja A. A.". Navedeno vlogo je sodišče obravnavalo kot pritožbo in jo s predložitvenim poročilom poslalo v obravnavo višjemu sodišču. Z mestoma nesramni navedbami storilec sodišču in pooblaščeni uradni osebi prekrškovnega organa smiselno očita kršitev pravice enakosti pred zakonom ter nestrinjanje z odločitvijo sodišča prve stopnje, da se zahteva za sodno varstvo zavrne.

3.Višje sodišče je pri preizkusu po uradni dolžnosti na podlagi 159. člena Zakona o prekrških (ZP-1) ugotovilo, da se je prekrškovnemu organu pripetila kršitev materialne določbe ZP-1 iz 1. točke 156. člena ZP-1, ker odločba o prekršku nima izreka o odgovornosti storilca.

4.Po določbi četrtega odstavka 56. člena ZP-1, ki določa obvezne sestavine odločbe o prekršku mora izrek obsegati: osebne podatke kršitelja (osebno ime, EMŠO, če je fizična oseba tujec, pa njene rojstne podatke, državljanstvo, stalno oziroma začasno prebivališče, za odgovorno osebo tudi zaposlitev, za pravno osebo pa naziv in sedež ter matično številko, če so bile izrečene kazenske točke ali gre za kršitev, ki je povezana z veljavnostjo vozniškega dovoljenja, pa tudi številko izdanega vozniškega dovoljenja, navedbo organa, ki je izdal dovoljenje in datuma izdaje), če teh podatkov ni, pa podatke o kršitelju, ki so bili navedeni oziroma ugotovljeni v postopku, kratek opis dejanja, s katerim je storjen prekršek (kraj in čas storitve, način storitve, ter odločilne okoliščine), izrek, da je kršitelj odgovoren za prekršek, ki ga je storil, pravno opredelitev prekrška z navedbo predpisa, ki določa prekršek, s številčno označbo njegovega člena, znesek globe in stroškov postopka ter rok za njihovo plačilo, morebitne izrečene stranske sankcije, odločitev o odvzemu premoženjske koristi in opozorila o pravici do plačila globe in stroškov postopka na obroke, o možnosti za nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist in o tem, da se bodo neplačana globa in stroški postopka izterjali prisilno, če globe ne bo mogoče izterjati niti prisilno, pa se bo lahko v skladu z zakonom izvršila z nadomestnim zaporom. Po določbi 9. člena ZP-1 je ugotovljena odgovornost edini temelj, na podlagi katerega je mogoče izreči sankcijo za prekršek.

5.Kadar prekrškovni organ odloča o ugovoru zoper plačilni nalog na podlagi 57.b člena ZP-1 mora izrek odločbe o prekršku imeti dva dela: (-) v prvem delu se izreče odprava plačilnega naloga zaradi ugovora z navedbo številke in datuma izdaje ter naziv prekrškovnega organa; (-) v drugem delu se odloči o glavni stvari - o prekršku. Odločba o prekršku pa mora imeti povsem enake bistvene sestavine, ko so določene v prvem odstavku 56. člena ZP-1.

6.Po ustaljeni sodni praksi mora biti izrek odločbe o prekršku razumljiv in popoln. Odgovornost kršitelja mora biti zajeta z izrekom odločbe o prekršku, saj je izrek, da je kršitelj odgovoren za prekršek, ki ga je storil, obvezna sestavina izreka odločbe o prekršku, ker brez ugotovljene odgovornosti ni dopustno izreči sankcije. Navedene zahteve izhajajo ne le iz četrtega odstavka 56. člena ZP-1 pač pa tudi ustavnega načela zakonitosti (prvi odstavek 28. člena Ustave RS).

7.Glede na ugotovljeno kršitev in ker pomanjkljivosti v izreku odločbe o prekršku ni mogoče sanirati s sodbo, s katero se zahteva za sodno varstvo zavrne ali se zavrne pritožba, je višje sodišče na podlagi devetega odstavka 163. člena ZP-1 izpodbijano sodbo v zvezi z odločbo o prekršku spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper storilca ustavilo na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 in ostalih v pritožbi uveljavljenih kršitev ni presojalo.

8.Ker je bil postopek ustavljen, stroški postopka bremenijo proračun (četrti odstavek 144. člena ZP-1).

Zveza:

Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 9, 56, 56/4, 57b, 136, 136/1, 136/1-1, 156, 156-1, 159 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 28

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.