Jedro

Tožnica je na naroku predložila odločbo ZPIZ z dne 25. 8. 2015, s katero je bilo med drugim odločeno, da tožnica nima pravice do starostne pokojnine od 16. 9. 2012 dalje, temveč od 31. 1. 2014 dalje. Iz obrazložitve te odločbe še izhaja, da je bila z odločbo ZPIZ pri tožnici v obdobju od 16. 9. 2012 do 30. 1. 2014 ugotovljena lastnost zavarovanke iz delovnega razmerja. Po določbi drugega odstavka 362. člena ZPP v povezavi s 383. členom ZPP lahko stranka na prvem naroku nove glavne obravnave navaja tudi nova dejstva in predlaga nove dokaze, če jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku ni mogla navesti in predložiti. Tožnica do poteka roka za odgovor na revizijo odločbe ZPIZ z dne 25. 8. 2015 ni mogla predložiti. Zato tožnica v pritožbi utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče v ponovljenem sojenju glede sodne razveze pogodbe o zaposlitvi upoštevati naknadno spremenjen datum njene upokojitve.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe v II. točki izreka in v drugem odstavku III. točke izreka se razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v I. točki izreka razsodilo, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, temveč je trajalo z vsemi pravicami iz pogodbe o zaposlitvi do vključno 15. 9. 2012 in toženi stranki naložilo, da tožnici prizna delovno dobo od 14. 9. 2012 do vključno 15. 9. 2012, jo prijavi v vsa obvezna zavarovanja ter ji po predhodnem odvodu davkov in prispevkov izplača nadomestila plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V II. točki izreka je višji tožbeni zahtevek (za priznanje delovnega razmerja za čas od 16. 9. 2012 do 30. 1. 2014, vpis delovne dobe in vpis v matične evidence, obračun bruto nadomestila plače, plačilo prispevkov in davkov ter izplačilo ustreznega neto zneska skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega mesečnega zneska do plačila) zavrnilo. V III. točki izreka je toženi stranki naložilo, da tožnici obračuna denarno povračilo v bruto znesku 10.155,85 EUR, zanjo plača davke in prispevke in ji izplača ustrezen neto znesek, v presežku (za obračun bruto razlike do zahtevanega zneska 13.536,00 EUR z ustreznim neto plačilom) pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je, da tožena stranka sama nosi svoje stroške postopka, tožnici pa je dolžna povrniti njene stroške v višini 1.443,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

2. Zoper zavrnilni del navedene sodbe se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov po določilih 338. člena Zakona o pravdnem postopku. V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje v ponovnem sojenju pri določitvi datuma prenehanja delovnega razmerja ni upoštevalo odločbe ZPIZ z dne 25. 8. 2015, s katero je bila tožnici priznana pravica do starostne pokojnine od 31. 1. 2014 dalje. V obravnavanem primeru so se okoliščine po izdaji sklepa Vrhovnega sodišča RS spremenile, saj je tožnica pridobila lastnost zavarovanca za čas od 16. 9. 2012 do 30. 1. 2014. V tem času tožnica nima več statusa upokojenke, kot zmotno ugotavlja sodišče prve stopnje. Tožnica podrejeno izpodbija tudi višino prisojenega denarnega povračila. Zaradi nezakonitega ravnanja tožene stranke je bila tožnica prikrajšana za delovno razmerje in prihodke, kar bi moralo sodišče upoštevati pri odmeri denarnega povračila. Zahteva povračilo stroškov postopka s pritožbo.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah zatrjevanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Vrhovno sodišče RS je v razveljavitvenem sklepu VIII Ips 203/2015 z dne 26. 1. 2016 med drugim navedlo, da sodišči prve in druge stopnje nista upoštevali kot relevantne okoliščine za določitev datuma trajanja delovnega razmerja pred datumom odločitve sodišča upokojitve tožnice. Zato je vrnilo zadevo sodišču prve stopnje naj ob upoštevanju te okoliščine in drugih okoliščin, odločilnih v smislu 118. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/2013 - ZDR-1), in po dopolnitvi postopka odloči o predlogu tožene stranke za prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča. 7. Tožnica je na naroku dne 24. 3. 2016 predložila odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) z dne 25. 8. 2015, s katero je bilo med drugim odločeno, da tožnica nima pravice do starostne pokojnine od 16. 9. 2012 dalje, temveč od 31. 1. 2014 dalje. Iz obrazložitve te odločbe še izhaja, da je bila z odločbo ZPIZ št. ... pri tožnici v obdobju od 16. 9. 2012 do 30. 1. 2014 ugotovljena lastnost zavarovanke iz delovnega razmerja. Po določbi drugega odstavka 362. člena ZPP v povezavi s 383. členom ZPP lahko stranka na prvem naroku nove glavne obravnave navaja tudi nova dejstva in predlaga nove dokaze, če jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku ni mogla navesti in predložiti. Tožeča stranka do poteka roka za odgovor na revizijo odločbe ZPIZ z dne 25. 8. 2015 ni mogla predložiti. Zato tožnica v pritožbi utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče v ponovljenem sojenju glede sodne razveze pogodbe o zaposlitvi upoštevati naknadno spremenjen datum njene upokojitve.

8. Ker je tožnica pridobila pravico do starostne pokojnine šele s 31. 1. 2014, Vrhovno sodišče RS pa je v razveljavitvenem sklepu navedlo, da je za določitev datuma trajanja delovnega razmerja pred datumom odločitve sodišča relevanten datum upokojitve, je ostalo dejansko stanje glede priznanja delovne dobe in pravic iz delovnega razmerja za čas od 16. 9. 2012 do 30. 1. 2014 nepopolno ugotovljeno. V zvezi s tem je namreč tožena stranka v ponovljenem postopku predložila dokaze o priznanju delovnega razmerja, izplačilu nadomestila plač in regresa za celotno sporno obdobje, ki jih sodišče prve stopnje zaradi zmotno ugotovljenega datuma starostne upokojitve pri odločanju o preostalem delu zahtevka še ni upoštevalo.

9. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 355. člena ZPP pritožbi tožnice ugodilo in razveljavilo zavrnilni del sodbe, vključno z zavrnjenim delom zahtevka za plačilo razlike v denarnem povračilu, saj je eden od kriterijev za določitev višine denarnega povračila po 118. členu ZDR-1 tudi upoštevanje pravic, ki jih je delavec uveljavil za čas do prenehanja delovnega razmerja, ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje v skladu s stališči iz tega sklepa ponovno odločiti o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.