Jedro

ZPP gospodarski spor opredeljuje izključno na podlagi personalnega kriterija.

Izrek

Za odločanje v predmetni zadevi je stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Ljubljani je 04. 03. 2010 izdalo sklep, opr. št. N 404/2006, s katerim je ustavilo nepravdni postopek ter sklenilo, da bo po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopljena Okrožnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. Okrožno sodišče v Ljubljani je sprožilo spor o pristojnosti, saj meni, da je za odločanje v predmetni zadevi (predlog za ureditev lastninskih razmerij in določitve deležev med ustanoviteljema Z. I.) stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, to je sodišče, ki mu je zadevo odstopilo v reševanje.

Za odločanje v tej zadevi je stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Višje sodišče ugotavlja, da gre v predmetni zadevi za gospodarski spor. Pravdni stranki sta ustanoviteljici Inštituta za ABC (v nadaljevanju I.), kot je razvidno iz podatkov poslovnega registra pa ima slednji pravnoorganizacijsko obliko zavoda.

Zakon o pravdnem postopku gospodarski spor opredeljuje izključno na podlagi personalnega kriterija (gl. Ude L., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2009, 3. knjiga, 481. čl., str. 737), saj v 1. točki 1. odstavka 481. člena določa, da gre za gospodarski spor v vseh sporih, v katerih sta obe stranki gospodarska družba, zavod (vključno javni zavod), zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost. Kot je pravilno ugotovilo že Okrajno sodišče v sklepu z dne 04. 03. 2010, v predmetni zadevi kot tožeča stranka nastopa gospodarska družba, kot tožena stranka pa javni zavod, zato gre za gospodarski spor.

Poleg tega pritožbeno sodišče ugotavlja tudi, da sta pravdni stranki ustanoviteljici zavoda I., ki od ustanovitve v letu 1962 pa vse do današnjega dne, nista uspeli določiti svojih deležev v njem. Po navedbah tožeče stranke je slednja večkrat pozivala toženo stranko k ureditvi njunih razmerij, ker pa do tega ni prišlo, je na sodišče vložila predlog za določitev njunih deležev. Ker iz 2. točke 2. odstavka 482. člena ZPP izhaja, da gre za gospodarski spor tudi v sporih med ustanovitelji zavodov (vključno javnih zavodov), izvirajočih iz njihovih medsebojnih pravnih razmerij v zvezi z ustanovitvijo, statusnimi spremembami ali likvidacijo zavodov, je po mnenju Višjega sodišča predmetni spor mogoče opredeliti kot gospodarski spor tudi na tej podlagi.

Ne strinja pa se Višje sodišče s stališčem Okrožnega sodišča, da je predmetni spor potrebno rešiti na podlagi določb 12. poglavja (112. - 117. člena) Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), saj to poglavje ureja postopek za ureditev razmerij med solastniki in sicer v primeru, ko med slednjimi ni doseženo soglasje o poslih v zvezi z rednim upravljanjem, ki so nujni za redno vzdrževanje stvari v solastnini, oziroma o načinu upravljanja in uporabe stvari v solastnini (112. čl. ZNP). Določitev deležev ustanoviteljev zavoda po mnenju pritožbenega sodišča ne predstavlja ureditve razmerij v smislu 12. poglavja ZNP.

Na podlagi 1. odstavka 25. člena ZPP je Višje sodišče odločilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.