Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnikova pogodba o zaposlitvi, ki je bila sklenjena zaradi poizkusa osvajanja novega trga, kar je povzročilo začasno povečan obseg dela pri toženi stranki, je bila zakonito sklenjena, zato tožbeni zahtevek, da se šteje pogodba o zaposlitvi za določen čas za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ni utemeljen.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov zahtevek za ugotovitev, da je bila pogodba o zaposlitvi z dne 17 .5. 2006 sklenjena nezakonito in da se šteje, da je tožnik na podlagi te pogodbe pri toženi stranki zaposlen za nedoločen čas. Zavrnilo je tudi zahtevek za ugotovitev, da tožniku pri toženi stranki delovno razmerje ni prenehalo 16. 5. 2007 in še traja ter da se toženi stranki naloži, da tožnika pozove nazaj na delo, ga razporedi na delovno mesto št. 302 z nazivom tržnik I z osnovno bruto plačo 526.026,00 SIT oziroma 2.487,17 EUR. Zavrnjen je bil tudi zahtevek, da se toženi stranki naloži, da tožniku za čas od 16. 5. 2007 dalje vpiše delovno dobo, ga od navedenega dne prijavi v zdravstveno in pokojninsko zavarovanje ter mu izplača vse neizplačane plače v višini kot če bi delal, to je 1.800,00 EUR neto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 18. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila ter od bruto plače obračuna in plača davke in prispevek. Odločilo je, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka.
Zoper takšno sodbo se tožnik pritožuje iz vseh treh pritožbenih razlogov navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, 26/99, 96/02, 2/04, 52/07). Navaja, da v času, ko je tožnik s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas enega leta ni obstajal razlog začasno povečanega obsega dela, ki ga je zatrjevala priča I.F., saj je tožnik takrat že več kot leto dni opravljal delo direktorja prodaje na ukrajinskem trgu, in sicer na podlagi pogodbe z dne 14.7.2005, sklenjene z X in poslovodske pogodbe za managerja komercialne družbe Y, z dne 15. 5. 2006. Razlogi za začasno povečan obseg dela, ki jih je navajal kot priča zaslišani I.F., so v nasprotju z določili 52. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, 42/02). Priča je namreč izpovedala, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena, da se tožnik najprej spozna s programom tožene stranke, da se vpelje v poslovanje firme in da se vidi, kako uspešen je pri pospešitvi prodaje, potem pa tudi za povečanje prodaje in pridobivanje novih strank. Zaključek sodišča prve stopnje, da razlog za zaposlitev za določen čas ni bilo zagotavljanje socialnih pravic tožnika, je v nasprotju z listinami v spisu. Tožnik je trditev, da po pogodbi sklenjeni z X ni imel zagotovljenih pravic iz delovnega razmerja, podkrepil z obvestilom veleposlaništva Republike Slovenije, vendar sodišče prve stopnje tega dokaza sploh ni ocenilo. Kavzo za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas je potrebno iskati v objavi delovnega mesta direktorja prodaje na ukrajinskem trgu. Tožnik je predlagal zaslišanje direktorja posredniškega podjetja X., ki je ta oglas posredovalo, vendar je sodišče prve stopnje ta dokazni predlog zavrnilo. Tožena stranka ni dokazala, da je za sklenitev delovnega razmerja za določen čas obstajal zakoniti razlog. Pogodba o zaposlitvi za določen čas je bila sklenjena nezakonito, zato je na podlagi 54. člena ZDR prišlo do transformacije delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas. Sodišče prve stopnje tudi ni upoštevalo določbe 7. člena ZDR o tem, da sta delodajalec in delavec pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi dolžna upoštevati določbe tega in drugih zakonov, ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb ter direktiv ES. Tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi.
Pritožba ni utemeljena.
V skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 17. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.
Tožnik sicer uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, vendar pri tem ne navaja, katerih določb ZPP sodišče prve stopnje ni uporabilo, ali pa jih je uporabilo nepravilno, pa bi to lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
Z navedbo, da sodišče ni dokazno ocenilo obvestila veleposlaništva RS z dne 28. 5. 2006 pritožba smiselno uveljavlja obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. To je med drugim vselej podana, tudi če sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Vendar pa dejstvo, da je Konvencija o izogibanju dvojnemu obdavčenju in preprečevanju davčnih utaj, ki sta jo sklenili slovenska in ukrajinska vlada, pričela veljati 25. 4. 2007 ne more biti odločilno dejstvo v sporu o zakonitosti za določen čas sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana le v primeru, če izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in je zaradi tega ni mogoče preizkusiti.
Obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pritožba smiselno uveljavlja tudi z navedbo, da je v izpodbijani sodbi o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in zapisnikov o izpovedbah v postopku in med samimi temi listinami oziroma zapisniki. Tožnik pri tem ne navaja v čem naj bi se to nasprotje kazalo. V kolikor tožnik meni, da je ta kršitev podana, ker naj bi bila v nasprotju z listinami v spisu ugotovitev sodišča prve stopnje, da razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi ni bila zagotovitev socialnih pravic tožnika, zaradi nezmožnosti vzpostavitve delovnega razmerja po poslovodski pogodbi oziroma pogodbi o zaposlitvi z X, pa je potrebno pojasniti, da pri tem ne gre za nasprotje med tem kar se v razlogih sodbe navaja o vsebini listin in samimi temi listinami. Tožnik se ne strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje o razlogih za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, zaradi česar gre pri teh navedbah lahko za uveljavljene pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava oziroma zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ni pa s temi navedbami mogoče utemeljevati pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
Res je, da želja delodajalca, da se delavec spozna z njegovim programom, da se vpelje v poslovanje kakor tudi to, da se preizkusi kako uspešen bo delavec pri opravljanju svojih nalog, ne more biti zakoniti razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Dopustni razlogi za sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen so v prvem odstavku 52. člena ZDR taksativno našteti in med njimi ni nobenega od zgoraj naštetih, ki jih je v svoji izpovedi navajal, kot priča zaslišani bivši direktor tožene stranke I.F.. Vendar pa je ta izpovedal tudi, da je bil razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas tudi povečanje prodaje in pridobivanje novih strank, kar je sodišče prve stopnje pravilno štelo kot začasno povečan obseg dela, zlasti še v povezavi z nadaljnjo izpovedbo priče, da bi lahko prišlo do ponovne sklenitve pogodbe o zaposlitvi v kolikor bi bil tožnik uspešen pri iskanju novih poslovnih partnerjev. Poskus osvajanja novega, tujega trga, zaradi česar pride do začasnega povečanja obsega dela je prav gotovo razlog, ki je v smislu določb prvega odstavka 52. člena ZDR opravičuje sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Pri tem ni bistveno, da je tožnik na podlagi drugih pogodbenih temeljev pred tem že eno leto sodeloval z družbama, ki sta lastninsko ali drugače povezani s toženo stranko, to je da je z družbo X 14. 7. 2005 sklenil pogodbo o delu za delovno mesto komercialnega direktorja te družbe oziroma da je z družbo Y dne 15. 5. 2006 sklenil poslovodsko pogodbo za managerja komercialne družbe Y. Gre za drugi pravni osebi in celo za drugo delovno mesto, ki je vezano na mandat. Okoliščina, da se je tožnik tudi glede navedenih pogodb, ki nista predmet tega spora, dogovarjal s takratnim direktorjem tožene stranke I.F. ne spremeni dejstva, da opravljanje dela za družbi X in Y pomeni, opravljanje dela na podlagi drugega pravnega temelja in s tem delom ni mogoče dokazovati nezakonitost pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki jo je tožnik sklenil s toženo stranko. Obe pogodbi o opravljanju poslovodenja sta prenehali veljati na podlagi razlogov, ki niso povezani z prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas s toženo stranko. Celo v primeru, če so bile težave pri urejanju delovnopravnega statusa tožnika na podlagi pogodb z družbama X in Y, eden od motivov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi s toženo stranko, to ne more povzročiti transformacije s toženo stranko sklenjenega delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas. Nenazadnje tudi pogodbi z navedenima družbama nista bili sklenjeni za nedoločen čas, temveč za določen čas štirih let. Ob pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožena stranka s tožnikom zakonito sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo tožnikov zahtevek za ugotovitev nezakonitosti te pogodbe ter ugotovitev, da se šteje da je tožnik na podlagi te pogodbe pri toženi stranki zaposlen za nedoločen čas. Utemeljeno je zavrnilo tudi reintegracijski in reparacijski del tožbenega zahtevka. V skladu s 54. členom ZDR se namreč šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas le v primeru, če je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo, ali če je delavec na delu ostal tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljeni razlogi niso podani, prav tako ne razlogi na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.