Jedro

Po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, s katerim je bila dovoljena izterjava denarnega zneska zoper dolžnika, le-ta ne moreta več uveljavljati ugovornega razloga iz 12. točke 1. odst. 55. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v zvezi s 1. odst. 56. čl. ZIZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep prvostopenjskega sodišča.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom predlog dolžnikov za razveljavitev potrdila o izvršljivosti zavrnilo, zavrnilo je tudi ugovor dolžnikov zoper sklep o izvršbi z dne 28.11.2001 in dolžnikoma naložilo, da upniku povrneta nadaljnje izvršilne stroške v znesku 42.292,00 SIT z obrestmi.

Zoper sklep sta se dolžnika pritožila. Menita, da je sodišče prve stopnje napačno razlogovalo, da je zapis na povratnici pri rubriki poročilo dostavljalca "nepooblaščena za priporoke - podpisala po pomoti" prečrtan, zapis je dejansko le podčrtan. Sporno pošiljko je prejela P. K., sodišče naj jo zasliši, na tem naslovu je imelo tudi sicer sedež več družb, ena od teh je tudi bila družba A. T. d.o.o. Iz zapisa na povratnici pa je razvidno, da je oseba, ki je pošiljko sprejela (P. K.) najprej izpolnila rubriko, da potrjuje prejem, nato to podpisala, v naslednji rubriki pa sledi vpis pri poročilu dostavljalca, da je nepooblaščena za priporoke - podpisala po pomoti, z njenim podpisom. Pritožnika sta smatrala, da je listinski dokaz - povratnica v spisu, zadosten dokaz za njune trditve, da vročitev ni bila pravilno opravljena, glede na povsem drugačne razloge sodišča, da gre za prečrtan vpis in ne podčrtan, kot sta zatrjevala pritožnika, sedaj predlagata, da se o tem zasliši P. K., stanujoča K., sodišče naj vpogleda tudi pogodbo o zaposlitvi za K. P., ki je bila zaposlena pri drugi družbi, A. d.o.o. in iz te bo razvidno, da gre za identičen podpis, dostavljata tudi izjavo družbe A. d.d. z dne 25.4.2005, iz katere je razvidno, da je bila tedaj K. P. (v letu 1998) pooblaščena za podpisovanje prejema pošiljk za A.. Sodišče naj še opravi poizvedbe pri Pošti Tolmin o tem, kdo je bil pooblaščen za sprejem pošiljk za družbo A. T. d.o.o. v letu 1998, za to namreč K. P. ni bila pooblaščena. Pooblaščen je bil le M. J.. Zato je zmotna ugotovitev sodišča, da je izvršilni sklep Okrajnega sodišča v Tolminu opr. št. Ig 124/98 z dne 17.8.1998 postal pravnomočen, saj ni bil vročen dolžniku, družbi A. T. d.o.o. oz. pooblaščeni osebi za prejem priporočenih poštnih pošiljk in je zato tudi nadaljnji izvršilni postopek zoper pritožnika nezakonit. Glede zavrnitve ugovora pa ponovno zatrjujeta, da nista bila aktivna družbenika, pač pa le pasivna, na poslovanje družbe nista imela vpliva, celotno poslovanje in s tem vse informacije je imel le direktor družbe, največji lastnik, M. J., kar lahko potrdijo tudi drugi družbeniki, v dokaz pa sta pritožnika v ugovoru predlagala njuno zaslišanje in vpogled v poslovno dokumentacijo. Sodišče naj zasliši še druga dva družbenika, P. M. in M. L., ki bosta prav tako izpovedala o njunem statusu v družbi, poslovanju družbe, informacijah, ki sta jih imela v družbi, o vplivanju na poslovanje družbe in o tem, kdo je dejansko v celoti vodil poslovanje družbe. Predlagata, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi oz. ugodi predlogu pritožnikov za razveljavitev neutemeljenega potrdila o izvršljivosti in ugovoru dolžnikov zoper sklep ter izvršilni postopek ustavi. Priglašata pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Glede odločitve o ugovoru dolžnikov zoper sklep o izvršbi: Iz podatkov spisa izhaja, da je v predmetni izvršilni zadevi sklep o izvršbi, s katerim je zoper dolžnika dovoljena izvršba zaradi izterjave glavnice v znesku 398.526,20 SIT z dne 28.12.2001, pravnomočen, ugovor je bil namreč zavrnjen (sklep je postal pravnomočen dne 8.5.2002). Dolžnika torej ob vložitvi ugovora, to je bilo dne 15.1.2002, še nista mogla navajati, da sta bila le pasivna družbenika, saj je Ustavno sodišče RS šele na seji dne 23.5.2002 s sklepom U-I-135/00 najprej zadržalo izvrševanje določb 3. poglavja Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), zatem pa s sklepom z dne 9.10.2002 razveljavilo 6. odst. 580. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) ter 4. in 5. odst. 27. čl. ZFPPod, kolikor se nanaša na družbenike, ki niso imeli vpliva na poslovanje izbrisane družbe (t. im. pasivni družbeniki). Vendar pa po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, s katerim je bila dovoljena izterjava denarnega zneska zoper dolžnika, le-ta ne moreta več uveljavljati ugovornega razloga iz 12. točke 1. odst. 55. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v zvezi s 1. odst. 56. čl. ZIZ, kot sta to storila dolžnika v obravnavanem ugovoru, o katerem je odločalo z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje in ga zavrnilo, saj razveljavitev predpisa, na podlagi katerega so obveznosti izbrisane družbe prešle na družbenika, velja le vnaprej. Tak ugovor bi bil dopusten le v postopkih zoper družbe, ki so bili prekinjeni zaradi izbrisa družbe med postopkom in ko upniki predlagajo, da se postopek nadaljuje zoper družbenike, ki šele zatem v postopek vstopijo. Pravice dolžnikov, ki zatrjujeta, da sta bila le pasivna družbenika, pa so varovane, kot izhaja tudi iz 4. tč. izreka citiranega sklepa Ustavnega sodišča, do aktivnih družbenikov imajo namreč regresni zahtevek tisti pasivni družbeniki, na katerih premoženje je že bilo poseženo ali pa so odločbe, ki so izvršilni naslov in se glasijo nanje, že pravnomočne. Prvostopenjsko sodišče se je zato brez potrebe ukvarjalo z vprašanjem, ali sta bila dolžnika le pasivna družbenika, in je že iz navedenih razlogov pritožba neutemeljena, saj ugovor iz zgoraj navedenih razlogov ni bil utemeljen. Pritožbeno sodišče zato trditev v pritožbi, ko dolžnika oporekata zaključkom, da dolžnika nista izkazala, da sta bila pasivna družbenika, ni obravnavalo.

Glede odločitve o predlogu za razveljavitev potrdila o izvršljivosti: Neutemeljena je tudi pritožba dolžnikov, kolikor izpodbijata odločitev o zavrnitvi predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti (oz. izvršljivosti). Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje. Iz povratnice, spete na list. št. 5 spisa Okrajnega sodišča v Tolminu opr. št. Ig 98/00124 z dne 17.8.1998 namreč izhaja, da je dne 18.8.1998 naslovnik pošiljke A. T. d.o.o. prejel navedeno pošiljko, pod rubriko pa je podpis prejemnika. Res je v sporočilu dostavljalca navedeno, da je le-ta "nepooblaščena za priporoke - podpisala po pomoti", vendar je ta zapis, kot izhaja iz povratnice, in kot je pravilno zaključilo že prvostopenjsko sodišče, prečrtan, ob tem pa tudi podpis prejemnika, ki je ob tem očitno potrdil "da je zapis prečrtan". Nenazadnje pa je, kot je zaključilo že prvostopenjsko sodišče, le tako razlogovanje tudi logično, glede na okoliščino, da je sodišče prejelo povratnico, ki dokazuje prejem pošiljke, ne pa morebiti vrnjene pošiljke, in so v nasprotju s podatki spisa navedbe dolžnikov v predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti, da se je pošiljka vrnila kot nevročena. Drugi dokazni predlogi (v predlogu je bil predlagan le dokaz s pogledom v navedeni izvršilni spis ter povratnico), so prepozni, enako velja za trditve o tem, kdo je oseba, ki je potrdila prejem pošiljke ter o osebah, pooblaščenih za zastopanje družbe in v zvezi s tem predlaganimi dokazi (337. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Okoliščina, da je sodišče prve stopnje drugače presodilo vsebino zapisa na povratnici, kot je to štela stranka (dolžnika), ne more biti, ob nestrinjanju pritožnikov z odločitvijo, utemeljen razlog, da trditev in dokazov glede prejema pošiljke in pooblaščenih oseb za zastopanje dolžnika nista mogla predlagati pravočasno, že v postopku na prvi stopnji.

Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbo v celoti zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj tudi uradoma upoštevnih kršitev ni zasledilo (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).