Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Med strankama je predhodno že potekal izvršilni postopek, ki se je po ugovoru dolžnika, da upnik ni več aktivno aktivno legitimiran, ker je sporno terjatev cediral družbi A., k. d., končal z zavrnitvijo predloga za izvršbo. Nato je (edina) komplementarka (tedaj že izbrisane) družbe A., k. d., to terjatev odstopila nazaj upniku. Ta je ponovno vložil predlog za izvršbo, dolžnik pa je zoper izdan sklep o izvršbi vnovič ugovarjal. V bistvenem je zatrjeval, da bi moralo sodišče ponovni predlog zavreči, ker gre za že razsojeno stvar, menil je, da povratni odstop terjatve ni veljaven, ker komplementarka ni edina univerzalna pravna naslednica družbe, uveljavljal je zastaranje terjatve, pojasnjeval, da je izvršilni naslov pomanjkljiv in se zavzemal za obravnavo ugovora ničnosti posojilne pogodbe.

2.Sodišče prve stopnje je ugovoru delno ugodilo - glede obresti in dela glavnice, ter izvršbe na denarna sredstva in premičnine dolžnika. Pojasnilo je, da je terjatev sicer v celoti zastarala, a se zaradi ustanovljene hipoteke upnik lahko poplača iz obremenjenih nepremičnin, vendar le za vrednost (v aktualno valuto pravilno pretvorjene) glavnice. V delu je torej izvršbo razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo, sicer pa je štelo dolžnikov ugovor za neutemeljen in ga zavrnilo.

3.Sodišče druge stopnje je pritožbo dolžnika zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Pritrdilo je nosilnim razlogom sodišča prve stopnje.

4.Zoper takšno odločitev dolžnik vlaga predlog za dopustitev revizije. Predlaga, da se revizija dopusti glede vprašanj:

1.Ali je pravilno stališče sodišča prve in druge stopnje, da ugovor dolžnika, da gre v zadevi Okrajnega sodišča v Murski Soboti opr. št. I 256/2024 in v predmetni zadevi za isto terjatev, ki je predmet izvršbe, ter da ugovor dolžnika glede pravnomočno razsojene stvari ni utemeljen?

2.Ali je pravilno stališče sodišča prve in druge stopnje, da je B. B. edina pravna naslednica družbe C., k. d., ter ali je pravilno stališče sodišča prve in druge stopnje, da je B. B. lahko v celoti prenesla denarno terjatev družbe C., k. d., na sedaj upnika D. D. na podlagi pogodbe o cesiji z dne 30. 1. 2025?

3.Ali je pravilno stališče sodišča prve in druge stopnje, da terjatev upnika tudi iz naslova zneska glavnice ni zastarala?

4.Ali je sodišče prve in druge stopnje pravilno izdalo sklep o izvršbi, ko je upniku ugodilo, ob upoštevanju načela vezanosti sodišča na izvršilni naslov kot takšen?

5.Ali je pravilno stališče sodišča prve in druge stopnje, da se v izvršilnem postopku, ko izvršba teče na podlagi izvršilnega naslova, vprašanje ničnosti izvršilnega naslova ne presoja ter je sodišče dolžno slediti izvršilnemu naslovu, tudi če je podan ugovor ničnosti oz. da se o podanem ugoru ničnosti sodišče ni dolžno izjaviti?

5.Predlog ni utemeljen.

6.Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji za dopustitev revizije, ki izhajajo iz 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), niso izpolnjeni, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).

7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).