Jedro

Odločba se šteje za obrazloženo zgolj kadar organ pravno relevantni del člena/predpisa subsumira pod dejansko stanje iz obravnavanega primera, torej ko dejansko stanje obravnavanega primera obrazloži tako, da je iz obrazložitve razvidno sovpadanje z dejanskim stanjem, ki ga ureja izbrani člen predpisa. Glede konkretnega izračuna to pomeni, da mora biti pojasnjeno, kako je upravni organ prišel do vsake posamezne številke oz. do seštevka, kako je številko/seštevek uporabil in kako je na njegovi podlagi izračunal znesek kazni oz. zmanjšanja v evrih. Zgolj sklicevanje na člen ali tabelo, prilogo in preglednico uredbe ne pomeni vsebinske obrazložitve. Za stranko in pritožbeno sodišče mora biti izračun in znesek pojasnjen v obrazložitvi v celoti, brez iskanja tabel, preglednic, prilog in uredb. Obrazložitev mora biti še posebej natančna v strokovnih in zapletenih primerih/izračunih kot je predmetni.

Izrek

I.Tožbi se delno ugodi tako, da se odločba Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 33101-54350/2020/52 z dne 17. 2. 2022 odpravi in se vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožba se zavrže v delu, ki se nanaša na odpravo zapisnika kontrolnega pregleda.

III.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 15,00 EUR, v roku 15 dni od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

Z izpodbijano odločbo je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija) tožeči stranki v 1. točki izreka ugodila zahtevke za podporo: EK - oljčniki in nasadi sadovnjakov v višini 757,79 EUR in EK - trajno travinje v višini 398,24 EUR. V 2. točki izreka je zavrnila zahtevek za trajno travinje v višini 1,34 hektarjev. 3. točka pa je vsebovala odločitev o znižanju plačila EK iz razlogov: čezmerne prijave v višini 389,24 EUR, zmanjšanja obveznosti v višini 381,57 EUR, znižanje zaradi navzkrižne skladnosti v višini 18,81 EUR in znižanje izplačila zaradi poračuna tekočih ali preteklih sankcij v višini 208,48 EUR za izplačilo je skupaj ostalo 148,93 EUR. Z naslednjo točko (točka 4 napačno oštevilčena kot št. 3) izreka je bilo daje odločeno, da so sredstva v višini 148,93 EUR že bila izplačana z odločbo 33101-54350/2020/16 z dne 12. 4. 2021 in zato tožeča stranka do njih ni upravičena. Odločeno je bilo, da pritožbe ne zadrži izvršitve in da v postopku niso nastali posebni stroški.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožeča stranka dne 11. 6. 2020 vložila zbirno vlogo pri Agenciji za leto 2020, v kateri je med drugim uveljavljala zahtevke EK. Agencija je o njih odločila z odločbo št. 33101-54350/2020/16 z dne 12. 4. 2021, s katero je bilo stranki ugodeno plačilo EK - oljčniki in nasadi sadovnjakov v višini 757,79 EUR in plačilo EK - trajno travinje v višini 398,24 EUR, v skupni višini 1.156,03 EUR. Stranki so se plačila znižala iz naslova: čezmerne prijave obveznosti v višini 381,57 EUR, navzkrižne skladnosti v višini 18,81 EUR in poračuna tekočih in preteklih sankcij v višini 208,48 EUR, zavrnjen pa je bil zahtevek EK - trajno travinje iz razloga čezmerne prijave v višini 1,34 ha. Po odločbi št. 33101-54350/2020/16 z dne 12. 4. 2021 je bila stranka upravičena do izplačila v višini 148,93 EUR. Zoper odločbo je stranka vložila pritožbo, Ministrstvo je pritožbi ugodilo in zadevo vrnilo Agenciji v ponovno odločanje.

V postopku je bila dne 10. 9. 2020 na kraju opravljena kontrola, o kateri je bil sestavljen zapisnik o kontrolnem pregledu površin in zahtevkov za ukrepe ekološkega kmetovanja in za plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami št. 100926622/POV/1/1 (v nadaljevanju Zapisnik 1). Pri kontroli je tožečo stranko zastopal pooblaščenec A. A., ki na zapisnik ni podal pripomb in ga je podpisal. Naknadno je bil Zapisnik 1 zaradi ugotovljenega neskladja med aplikativnim in fizičnim zapisnikom dopolnjen oziroma popravljen z zapisnikom št. 100926622/POV/1/2 (v nadaljevanju Zapisnik 2) tako, da je odražal resnično stanje. S tem zapisnikom je bila dne 8. 10. 2020 seznanjena tožeča stranka, ki je nanj podala pripombe in ga podpisala.

Na podlagi kontrole je Agencija ugotovila, da je prijavljena površina večja od površine, ki je bila ugotovljena s pregledom na kraju samem in da je kontrolor na GERK - PID-u : ..., kjer se uveljavlja plačilo za EK - trajno travinje, izločil 134,01 arov neupravičene površine. Stranka je v dopisu k Zapisniku 2 sama pojasnila, da vse površine niso ustrezno obdelane zaradi višje sile, vendar je tožena stranka ugotovila, da tožeča stranka za leto 2020 ni podala vloge za sporočanje višje sile ali izjemnih okoliščin z ustreznimi dokazili, rok za uveljavitev višje sile pa je že zamujen.

Ob pregledu je Agencija ugotovila še, da je kmetijsko gospodarstvo v nasprotju z določbo prvega odstavka 127. člena Uredbe EK neupravičeno zmanjšalo obseg petletne obveznosti ukrepa EK. Strankina obveznost je 512 arov, ob upoštevanju dovoljene 10 % spremembe vstopne površine, znaša delež neupravičenega zmanjšanja obveznosti 20,14 %, kar je več kot 20 %, vendar ne več od 25 %, zato se plačilo EK na podlagi 156. člena Uredbe EK ter 8. odstavka in Preglednice 3 Priloge 16 Uredbe EK zniža v višini deleža, ki je enak 2,5-kratniku deleža neupravičenega zmanjšanja obveznosti.

Tožena stranka zaključuje, da je razvidno, da tožeča stranka travniških površin ne vzdržuje vsaj enkrat letno - najpozneje do 15. 10. tekočega leta, kar je v nasprotju z Uredbo 2 in Prilogo 1 ter predstavlja kršitev v višini 1 %. Nepravilnost je bila ugotovljena za GERK-PID ... Zapisnik o kontroli je bil stranki prebran, nanj je dodala nekaj pripomb in ga podpisala.

Tožena stranka je tožečo stranko dne 14. 9. 2021 pozvala z dopisom, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Poziv je bil stranki vročen dne 4. 10. 2021. Stranka nanj ni mogla odgovoriti in je zaprosila za podaljšanje roka, Agencija je stranki ugodila in stranka je na poziv odgovorila dne 4. 11. 2021 ter priložila fotografije, glede katerih je tožena stranka ugotovila, da se iz njih ne da razbrati katero površino naj bi predstavljale ter v katerem mesecu so bile posnete. Posledično je izdala izpodbijano odločbo prve stopnje.

Zoper navedeno odločbo je stranka vložila pritožbo, ki jo je organ druge stopnje kot neutemeljeno zavrnil z Odločbo in sklepom št. 33101-24/2021/9 z dne 19. 5. 2022, saj je ugotovil, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. S sklepom je še bilo odločeno še, da se tožeči stranki povrne plačana upravna taksa v višini 18,10 EUR za pritožbo z dne 12. 4. 2021.

Tožbene navedbe

Tožeča stranka se z odločitvijo upravnih organov ne strinja in vlaga tožbo v upravnem sporu. Navaja, da izpodbija več odločitev tožene stranke, potem pa je po pozivu sodišča tožbo spremenila tako, da z njo izpodbija odločbo Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 33101-54350/2020/52 z dne 17. 2. 2022 v zvezi z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 33101-24/2021/9 z dne 19. 5. 2022 in oba dela zapisnika.

V tožbi navaja, da izpodbijana odločba temelji na nezakonitih zapisnikih (Zapisnik 1 in Zapisnik 2), da je bilo izvzetih preveč površin, zaradi česar je prišlo do neupravičenega znižanja plačilnih pravic, s čimer se ne strinja. Prišlo je tudi do kršitve načela materialne resnice iz 8. člena Zakona o splošnem upravnem postopku in načela ekonomičnosti, ker je morala napisati že več pritožb in plačati kar nekaj upravnih taks, vse zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja. Kontrola je bila izvedena dvakrat, enkrat v septembru 2020, kjer ni mogla biti prisotna zaradi slabega zdravstvenega stanja, in drugič dne 8. 10. 2020. Prvi zapisnik je bil narejen brez pooblastila. Tega je sama izročila kontrolorki pri vnovičnem pregledu dne 8. 10. 2020, v njem ni izpolnila datuma, zato, da se zapiše za nazaj. Kontrolorka jo je prosila za pooblastilo dan pred drugim pregledom, kar je razvidno iz elektronskega sporočila, ta ravnanja s strani kontrolorke imajo elemente kaznivega dejanja ponarejanja listin.

Med postopkom je zahtevala kopije pooblastil, uradnih zaznamkov in obeh zapisnikov, vendar jih nikoli ni prejela. Sama je zapisnik podpisala dne 8. 10. in ne 10. 9., kot je v njem navedeno. Zahtevala je, da se to popravi, vendar ji ni bilo ugodeno. Iz zapisnika se ne vidi, da gre za ponovni pregled in da obstajata dva zapisnika. Napačen je tudi datum kontrole. Razvidno tudi ni, katere pripombe je dala sama in katere njen oče, ki ga pri drugem zapisniku ni bilo. Zapisnik ji ni bil prebran, kot je v njem navedeno, zapisan je nejasno in iz njega nič ni razvidno. Ker je prišla iz zdravljenja na onkološkem inštitutu po opravljeni kemoterapiji in je imela težave s koncentracijo, ji je po triurnem pregledu branje zapisnika predstavljalo velik napor, zato se ni zavzela, da je neupravičeno odštetih veliko površin. Z zapisnikom se ni strinjala in z izločitvami tudi ne. Poudarja, da ji fotografije nikoli niso bile predložene v vpogled, da z njimi ni seznanjena, v zapisniku pa niso navedene niti kot priloga. Kontrolorka se pri pregledu ni izkazala z izkaznico in še vedno ne ve, ali je prišla kot kontrolorka Agencije ali kako drugače, saj je ni mogla najti niti na spletni strani organa. Sama dvomi v primerno izobrazbo in izpit iz ZUP pri kontrolorki. Na podlagi zapisnika je upravna enota vpisala v register spremembe, o katerih jo je zgolj obvestila, pri tem pa ni upoštevala njenih pripomb. Pregled je bil opravljen dne 8. 10. 2020, torej pred potekom roka za izpolnitev obveznost, ki se je iztekel dne 15. 10. 2020, v času pandemije pa roki sploh niso tekli.

Vse pregledane površine so bile pomulčane ali pokošene že spomladi, saj so se tam pasle ovce. Del travnika, ki je bil nepokošen, pa ni bil predmet kontrole. To je vidno tudi iz slik, ki jih je sama predložila. Deponiran les na zgornjem travniku je bil posledica urgence, ki so jo dne 8. 5. 2020 prejeli s strani cestnega podjetja B., da morajo nujno podreti številna drevesa nad regionalno cesto Dravograd - Maribor, saj je v vetrolomu januarja 2020 na regionalno cesto padlo nekaj sicer zdravih dreves, pri tem pa je žal prišlo tudi do tragične prometne nesreče s smrtnim izidom. Gozdarji so posekani les zvlekli na travnik na več razpršenih kupov, zaradi ločevanja različnih vrst in kategorij dreves. Žal zaradi zdravljenja s kemoterapijo pri tem ni bila prisotna, je pa dodatno opozarjala, da lesa ne puščajo razpršeno po travniku. Deponacija lesa je bila predvidena zgolj kratkotrajno, ker niso pričakovali epidemije COVID, med katero niso našli kupcev za les, zato je obležal na travniku. Kontrolorka, ki je odštela 69,42 arov površin zaradi odloženega lesa ni ravnala pravilno. Res je bilo nekaj razpršenih kupov lesa, vendar so med njimi kosili travo in pasle so se ovce. Lahko bi odštela 10 do 15 arov, ne pa več, vsekakor pa bi morala upoštevati višjo silo - COVID-19 zaradi katere se je v letu 2020 trg lesa nepričakovano zaustavil.

13.Kosili so s kosilnico, ročno s srpom, s traktorjem, z mulčanjem površine, zato ne drži, da površine niso bile obdelane. Na območju vetroloma 2017 in lubadarja so v letu 2021 zasadili 3000 dreves. Kot višja sila bi se moralo upoštevati, da je le tri mesece po tem, ko je prevzela kmetijo kot mlad prevzemnik, zbolela za agresivno in redko boleznijo vnetni rak dojke, nato je prišel vetrolom in epidemija COVID-19. Tudi površina, kjer je ležal material za prenovo strehe, kup gnoja in nekaj enostavnega materiala, je bila izločena neupravičeno. Ta material se je nahajal tam manj kot 30 dni in je bil porabljen v nekaj dneh za rekonstrukcijo kolibe. Koprive in trava pa so bile pravočasno pokošene, gnoj pa z lopato razmetan na površino izven kolibe. Višjo silo je večkrat sporočala organom. Od marca do konca junija je bila nezmožna za opravila, zaradi kemoterapije, nato je bila od dne 14. 7. 2020 hospitalizirana, dne 15. 7. 2020 operirana, kasneje je dolgo jemala močne protibolečinske tablete, ki niso odpravile celotne bolečine.

14.Tožeča stranka povzema, da je bil pregled nezakonit, da sta zapisnika nezakonita, da je bilo dejansko stanje zmotno ugotovljeno in da je prišlo do bistvenih kršitev postopka in materialnega prava, da je bilo napačno odločeno o državnih sredstvih in da so bile priznane premajhne površine. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo v zvezi z odločbo organa druge stopnje ter oba zapisnika odpravi.

Odgovor na tožbo tožene stranke

15.Tožena stranka v odgovoru na tožbo zavrača vse tožbene navedbe kot neutemeljene. Poudarja, da je bila tožeča stranka seznanjena z ugotovitvami iz posameznega zapisnika in s fotografijami v pozivu št. 33101-24/2022/4 z dne 22. 3. 2022, da je bila pri kontroli sama prisotna oziroma je bil prisoten njen pooblaščenec, ter da je pogoj za upravičenost do izplačil ta, da gre za kmetijsko površino ves čas prejemanja plačila.

Odločitev brez glavne obravnave

16.V obravnavani zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega upravnega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi ugotovljene bistvene kršitve pravil upravnega postopka ugoditi in izpodbijani upravni akt odpraviti na podlagi tretje točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

Sodna presoja

17.Tožba je delno utemeljena.

18.Med strankama je sporna priznana površina kmetijskega gospodarstva na podlagi katere se izplačajo izplačila EK ter ali je bil postopek kontrole in sestave obeh zapisnikov zakonit. Hkrati je sporno tudi, ali je tožeča stranka prijavila višjo silo pravočasno in pravilno ter ali bi jo upravni organ moral upoštevati. Pri tem se stranki ne strinjata, ali se pandemija COVID-19 šteje za višjo silo oz. izredno okoliščino in ali so roki za izpolnitev obveznosti drugače tekli zaradi nje.

19.Sodišče ugotavlja, da je med strankama sporna postavka iz izreka: plačilo za "EK - trajno travinje" v višini 398,24 EUR, ki je v prvi točki izreka odobreno na podlagi 2,56 ha x 155,57 EUR, nato pa je v II. točki izreka zavrnjeno kot podpora za "trajno travinje" za 1,34 ha in v III. točki izreka je znesek 398,24 EUR odštet kot znižanje plačila zaradi čezmerne prijave (več kot 50% ugotovljene površine) in določena kazen, ki temu sledi, v višini 208,48 EUR.

20.Iz zemljevida in tabele (za BLOK ... - deli BLOKA) v zapisniku št. 100926622/POV/1/2 z dne 10. 9. 2020, kakor tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je razlog za izvzetje površine (v arih), da se na:

- GERKu ... nahaja odlagalna površina v izmeri 69,42 arov (naziv: nedefinirana kmetijska rastlina), na zapisnik je pooblaščenec tožeče stranke podal izjavo, da se na tej površini nahaja les, ki je bil posekan maja 2020 zaradi plazu in da ga zaradi pandemije COVID-19 ni bilo možno prodati;

- GERKu ... nahaja neobdelana površina v izmeri 36,87 arov, na zapisnik je pooblaščenec tožeče stranke podal izjavo, da bo površina pokošena do izteka roka, to je do 15. 10. 2020;

- GERKu ... nahaja "mešana neuporabna raba" v izmeri 8,2 arov (naziv: nedefinirana kmetijska rastlina), pooblaščenec tožeče stranke je glede te površine na zapisnik izjavil, da bo urejena do izteka roka, to je do 15. 10. 2020, sedaj pa je faza gradnje;

- GERKu ... z oznako "neobdelano" (naziv: nedefinirana kmetijska rastlina) nahaja neobdelana površina v izmeri 14,44 arov, pooblaščenec tožeče stranke je glede te površine na zapisnik izjavil, da bo pokošena do izteka roka, to je do 15. 10. 2020;

- GERKu ... nahaja stavba v izmeri 2,27 arov (naziv: nedefinirana kmetijska rastlina);

- GERKu ... nahaja kolovoz v izmeri 3,61 arov (naziv: nedefinirana kmetijska rastlina);

- GERKu ... v izmeri 1,55 arov nahajajo drevesa in grmičevje (naziv: nedefinirana kmetijska rastlina).

21.Iz zapisnika torej izhaja, da je tožeča stranka bila obveščena o velikosti delov površine, ki bo izločena in o razlogu za izločitev. Izjave, ki jih je podala na zapisnik ne prerekajo izmerjene površine (arov), ampak so podane v smislu, da bo do izteka roka (do dne 15. 10. 2020) vse urejeno, torej čez malo več kot 1 mesec (pregled je bil opravljen dne 10. 9. 2020, rok pa se je iztekel dne 15. 10. 2020). V svojih izjavah tožeča stranka navaja pandemijo COVID-19 kot višjo silo oz. izjemno okoliščino zaradi katere so v času pandemije roki tekli drugače.

22.Upravni organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je bilo pri kontroli/ogledu ugotovljeno, da se na prijavljeni površini izvaja neupravičena raba te površine, torej raba, ki ni skladna s prijavljeno in da že to dejstvo zadošča za izločitev površine, ter da sprememba stanja (odvoz lesa, materiala, košnja) do poteka roka ne spremeni dejstva, da je bila površina drugače rabljena kot je bilo priglašeno in se mora izločiti. V zvezi z ugovori tožeče stranke glede posledic in učinkov pandemije COVID-19 pa se upravni organ ne opredeli in tozadevno ne odgovori na strankine navedbe. Sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba v tem delu neobrazložena, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka.

23.V obravnavanem primeru je tožeča stranka kot nosilka kmetijskega gospodarstva upravičena do finančne podpore v obliki izplačil EK - za ekološko kmetovanje. Uredba o ukrepih kmetijsko - okoljsko - podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz programa razvoja podeželja za obdobje 2014 - 2020 (v nadaljevanju Uredba EK) v 9. členu določa, da so upravičenci do kmetijsko - okoljskih - podnebnih plačil (v nadaljevanju KOPOP) nosilci kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju KMG), ki ves čas trajanja obveznosti izpolnjujejo pogoje in zahteve iz te uredbe, to je iz 59. člena in naslednjih. Ti med drugim določajo minimalno površino nepokošenega strnjenega pasu trajnega travinja in mesece, v katerih se trajno travinje pokosi. Prvi odstavek 11. člena Uredbe EK določa, da obveznost traja 5 let in da so odstopanja od obveznosti možna samo zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin, ki jih določa 2. člen Uredbe 1306/2013/EU, odstop oz. prenehanje pa je mogoče zgolj ob izpolnitvi pogojev iz 47. člena Uredbe 1305/2013/EU. Predpisi torej določajo obveznost, da mora biti raba priglašene površine ves čas trajanja (vseh 5 let) enaka in v obsegu strnjenih nepokošenih pasu trajnega travinja, odstopanja pa so dopustna samo zaradi prijavljene višje sile in izjemnih okoliščin. Tožeča stranka sama priznava, da nekatere površine niso bile urejene v skladu s prijavo v zbirni vlogi, v zapisniku navede razloge za to in doda, da za njihovo ureditev potrebuje dodaten čas oz. da se kontrola opravi po poteku roka (15. 10. 2020). V tem obsegu upravni organ navaja, da se površina odšteje že zato, ker dejanska raba ni bila ves čas trajanja obveznosti v skladu s prijavljeno rabo v zbirni vlogi in da to predstavlja kršitev obveznost iz 9. člena Uredbe EK. Takšno stališče je po presoji sodišča pravilno ne glede na rok košnje (15. 10. 2020), ki ga omenjata obe stranki.

24.Glede prijave višje sile, sodišče ugotavlja, da upravni organ pravilno navaja, da prvi odstavek 29. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2020 določa, da se primer višje sile ali izjemnih okoliščin (kot npr. dolgotrajnejša nezmožnost upravičenca za delo - iz 2. člena Uredbe 1306/2013/EU) prijavi na posebnem obrazcu "Sporočanje višje sile in izjemnih okoliščin", v roku 15 dni od dneva, ko je upravičena oseba to zmožna storiti (drugi odstavek 4. člena Uredbe 640/2014/EU). Iz upravnega spisa ne izhaja, da bi tožeča stranka to storila, dokaza o oddaji navedenega obrazca v predpisanem roku stranka tekom predmetnega postopka ni predložila. V postopku kontrole/ogleda na kraju pa upravni organ sam ne more odločati o obstoju višje sile, zato je po presoji sodišča ravnal pravilno, ko navedb na zapisnik o višji sili ni upošteval. Ni pa upravni organ ravnal pravilno, ko se v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni opredelil do navedb stranke, ali pandemija COVID-19 sama po sebi predstavlja višjo silo oz. izjemne okoliščine in ali so zaradi nje roki za izpolnitev obveznosti tekli drugače.

25.V vlogah tožeča stranka navaja, da pri prvi kontroli ni mogla sodelovati in da je pooblastilo A. A. dala naknadno in brez datuma, ter da je kasneje pooblaščena oseba tožene stranke dopolnila datum in tako storila dejanja ponarejanja listine, kar je razvidno iz e-poštnega dopisovanja med njima. Po pregledu obeh zapisnikov sodišče ugotavlja, da je pri prvem delu zapisnika št. 100926622/POV/1/1 bil prisoten A. A. Kontrola se je začela izvajati dne 10. 9. 2020 ob 10:50 uri, v zapisniku je označeno, da je pooblastilo priloženo. V upravnem spisu se nahaja kopija zapisnika, zadnja stran kopije je pooblastilo tožeče stranke A. A. z dne 9. 9. 2020, ob pogledu nanj sodišče ne opazi odstopanj v pisavi (pri datumu), kot to navaja tožeča stranka. Iz e-pošte med tožečo stranko in kontrolorko pa izhaja, da je kontrolorka dne 7. 10. 2020 pisala tožeči stranki, da mora dopolniti kontrolo, zato bi prišla naslednji dan, pri tem doda, da želi preveriti ali bo kdo prisoten na kmetiji ob pregledu in da prosi za pooblastilo. Iz e-pošte izhaja soglasje tožeče stranke za dogovorjen datum in uro, vendar pa iz predložene e-pošte ni razvidno ali gre za kontrolo, ki se obravnava v tem upravnem sporu in iz prošnje za pooblastilo ni jasno razvidno za katero pooblastilo, za koga, gre, ali gre za pooblastilo za nazaj (kot navaja tožeča stranka) ali za naprej - dopolnitev kontrole naslednji dan. Izpis predložene e-pošte ne potrjuje navedb tožeče stranke, iz njega zgolj izhaja dogovor za dopolnitev kontrole in prošnja za pooblastilo, kontekst v katerem je e-pošta nastala pa iz nje ni jasno razviden.

26.Sodišče sklepa, da se predložena e-pošta s strani tožeče stranke z dne 7. 10. 2020 nanaša na kontrolo iz drugega dela zapisnika, vendar kljub temu ni razvidno, ali kontrolorka govori o pooblastilu za nazaj - za dan 9. 10. 2020, ko je bil prisoten pooblaščenec (kot navaja tožeča stranka), ali opozarja za naprej, da potrebuje ponovno pooblastilo za naslednji dan v primeru, če nosilka kmetijskega gospodarstva ne bo osebno prisotna. Tako samo iz predložene e-pošte ni mogoče potrditi navedb tožeče stranke, tožeča stranka pa ni predložila ali predlagala izvedbe drugih dokazov, s katerimi bi potrdila dane navedbe glede pristnosti pooblastila, glede katerega priznava, da ga je sama sestavila in podpisala, sporno je zgolj to ali je datum pravilno zapisan, medtem ko vsebini pooblastila ne nasprotuje.

27.Je pa bila tožeča stranka osebno navzoča pri sestavi drugega dela zapisnika (št. 100926622/POV/1/2), ki je vsebinsko enak, z manjšim popravkom. Tudi ta del zapisnika je datiran z dnem 10. 9. 2020 kot dnem začetka in konca kontrole, vendar pa je označeno, da pooblastilo ni potrebno, ker je prisoten nosilec kmetijskega gospodarstva - tožeča stranka. Ob koncu zapisnika se nahaja dopis k zapisniku z dne 8. 10. 2020, ki je natipkan in lastnoročno podpisan s strani tožeče stranke. Tožeča stranka je lastnoročno podpisala tudi vsako stran zapisnika št. 100926622/POV/1/2, iz dopisa k zapisniku pa izhaja, da je podala vsebinsko enake izjave kot pooblaščenec in da prosi za ponovni pregled površin kmetijskega gospodarstva ob poteku roka (15. 10. 2020). Sodišče ugotavlja, da je verjetno datum zaključka kontrole na drugem delu zapisnika št. 100926622/POV/1/2 napačen, vendar to ne vpliva na njegovo vsebino. Ima pa tožeča stranka prav, ko navaja, da se tožena stranka sklicuje na fotografije, ki bi jih naj posnela ob kontroli, ki pa niso del zapisnika. V upravnem spisu se nahajajo fotografije in zemljevid blokov ID ... in ..., vendar pa ni razvidno ali so del zapisnika. Iz zapisnika ne izhaja, da bi mu bile priložene fotografije, niti ni razvidno, da so bile fotografije narejene. Zgolj iz dopisa tožeči stranki št. 33101-24/2022/4 z dne 22. 3. 2022 izhaja, da so dopisu priložene fotografije posnete ob kontrolnem pregledu na kraju samem (19 strani). Dopis je bil tožeči stranki osebno vročen dne 13. 4. 2022 (kot izhaja iz vročilnice), nanj je odgovorila z dopisom z dne 9. 5. 2022 v katerem se je do vročenih fotografij opredelila (npr. na strani št. 3 - prvi odstavek). Z njimi je torej bila seznanjena.

28.Glede vsebine zapisnika tožeča stranka navaja, da je zaradi težke bolezni in napornega zdravljenja s kemoterapijo, težko spremljala kontrolo in sodelovala pri njej, posledično ni zaznala koliko površin bo odštetih in v kakšnem obsegu. V zvezi z navedenim sodišče pojasnjuje, da se podpisan zapisnik šteje za javno listino, vsebina v njem pa za pravilno in resnično. V obravnavanem primeru iz njega izhaja, da je tožeča stranka podpisala vsako stran zapisnika, tudi stran, kjer je zapisano, da ji je bil zapisnik prebran in izročen en izvod zapisnika. S podpisom zapisnika je potrdila, da se z zapisanim strinja. Izjave, ki jih je podala k zapisniku se smiselno nanašajo na to, da za ureditev stanja potrebuje še določen čas in da rok še ni potekel, ne nanašajo pa se direktno na obseg površine, ki je v arih zapisan v tabeli zapisnika. Glede na to, da je tožeča stranka bila osebno navzoča, bi lahko ob zaznavi, da tabele in ostalega zapisanega v zapisniku ne razume, o tem vprašala kontrolorko in zahtevala pojasnila oz. razlago. Namen kontrole in zahtevane prisotnosti strank na kraju samem je prav v tem, da se pojasni in obrazloži vse, kar je za stranke sporno in pomembno. Stranka lahko dokazuje, da je zapisano v zapisniku nepravilno, vendar mora predložiti primerne dokaze, česar pa tožeča stranka v obravnavanem primeru ni storila, zato sodišče njenih navedb ni moglo preveriti.

29.Tožeča stranka v izreku izrecno zahteva, da sodišče oba dela zapisnika odpravi. Vendar pa zapisnika nista upravna akta, saj se z njima ne odloča o pravicah, pravnih koristih in obveznostih strank, temveč se v njem le ugotavlja dejstva, kar izhaja tudi iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Up 418/99 z dne 8. 5. 2002, zato je sodišče tožbo v tem delu zavrglo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.

30.Drugi odstavek 26. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2020 določa, da gre za čezmejno prijavo, kadar se na ogledu ugotovi, da gre za neskladje med prijavljeno kmetijsko površino ali kmetijsko rastlino v vlogi oz. zahtevku za finančno pomoč in dejansko kmetijsko površino/rastlino ugotovljeno na ogledu. V takšnem primeru se uporabijo ukrepi iz Uredbe 640/2014/EU, ki v 2. točki prvega odstavka 19. člena določa upravno kazen v primeru čezmejne prijave in sicer v primeru, če razlika presega 50 % se pomoč ne dodeli, ampak se upravičencu naloži kazen enaka višini zneska pomoči ali podpore, ki odgovarja razliki med prijavljeno in ugotovljeno površino.

31.V obravnavani zadevi iz obrazložitve izhaja, da je upravni organ izločil 134,01 arov površine iz postavke "trajno travinje", ugotovljeno površino je izračunal: 390 - 134,01 = 255,99, čezmerno prijavo je nato izračunal kot 134,01 : 255,99= 0,5234 (52%).

32.Iz upravnega spisa izhaja, da je obveznost tožeče stranke za ukrep EK 512 arov, iz zbirne vloge, s katero se je začel predmetni postopek pa izhaja, da je tožeča stranka za vrsto rabe 1300 - trajni travnik prijavila površino 212 arov na bloku ID ... - travnik zgoraj in na bloku ID ... - travnik spodaj površino v izmeri 178 arov z vrsto rabe 1300, skupno torej 390 arov trajnega travnika.

33.Iz tabele za blok 11727969 iz zapisnika izhaja, da je neupravičena površina: 69,42 + 36,87 + 8,2 + 14,44 + 2,27 + 3,61 + 1,55 = 136,36 arov, kar se matematično zaokroži na 1,36 ha. Iz zapisnika izhaja, da na bloku ID ... - travnik spodaj, ni bilo odštete površine. Iz izpodbijane odločbe pa nato izhaja, da je upravni organ odštel od prijavljene površine 134,01 arov (in ne 136,36 arov kot je izračunalo sodišče). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ali iz zapisnika torej ni razviden izračun upošteven v izpodbijani odločbi, zato ga sodišče ne more preveriti. V obrazložitvi izpodbijane odločbe in v zapisniku so naštete posamezne vrednosti arov, ki se odštejejo, vendar niso seštete. Sodišče iz predložene dokumentacije ni uspelo preveriti/potrditi navedene vrednosti (134,01) oz. izračuna v izpodbijani odločbi. Upravni organ bi moral predstaviti seštevek izvzetih površin z izračunom v obrazložitvi, še posebej, ker je stranka v odgovoru na poziv prerekala izvzeto površino in je upravni organ v zadnjem odstavku na 11 strani izpodbijanega upravnega akta prve stopnje navedel, da je prišlo do tipkarske napake in da upravni organ ni odštel 36,623 arov ampak samo 3,23 are. Že iz tega razloga in zaradi strankinih navedb je bilo očitno, da je treba stranki natančneje predstaviti in obrazložiti izračun izvzetih površin, saj glede na obseg zadeve in tipkarskih napak ni razviden iz dokumentacije. Upravni organ pa izračuna ni obrazložil niti v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ki je v tem delu ostala nezadostno obrazložena.

34.Prvi odstavek 19. člena Uredbe 640/2014/EU določa, da če je prijavljena površina večja od ugotovljene površine v določenih %, se upravičencu določi kazen, to je znižanje pomoči. Če je razlika (med prijavljeno in ugotovljeno površino) večja od 20% se pomoč ne dodeli, če je razlika večja od 50% se upravičencu določi tudi denarna kazen. V obravnavanem primeru je tožeča stranka prijavila 390 arov trajnega travinja, na ogledu/kontroli, je bilo ugotovljeno, da je potrebno izločiti 136,36 arov trajnega travinja, ugotovljena površina po opravljeni kontroli je (390 - 136,36 =) 253,64 arov. Prijavljena površine je 390, ugotovljena površine je 253,64 arov, razlika je torej v 136,36 odštetih arih, ki predstavlja 35% prijavljene površine (136,36 : 390 = 0,349) in 54% ugotovljene površine (136,36 : 253,64 = 0,537). Upravni organ je torej pravilno ugotovil, da izločena površina predstavlja več kot 50% ugotovljene površine in da gre za čezmerno prijavo, v posledici katere se uporabi kazen iz drugega odstavka 19. člena Uredbe 640/2014/EU. Kljub napaki v seštevku izločenih površin je končni rezultat enak, to je, da izločena površina presega 50% ugotovljene površine.

35.V skladu z drugim in tretjim odstavkom Uredbe 640/2014/EU je nato določil kazen 134,01 x 155,57 EUR/hektar = 208,479, po presoji sodišča pravilno 1,36ha x 155,57 EUR/hektar = 211,56 EUR. Ker pa je tožbo vložila tožeča stranka z namenom, da zaščiti svoje interese - to je da izboljša svoj pravni položaj, sodišče tudi v primeru, da bi izpodbijano odločbo potrdilo in tožbo tožeče stranke zavrnilo, višine kazni ne bi spremenilo v škodo tožeče stranke.

36.Upravni organ nato na podlagi prvega odstavka 127. člena Uredbe EK, ki določa, da se lahko obseg površine med leti spreminja največ za 10% ugotovi delež neupravičenega zmanjšanja v višini 20,14%, z zaključkom, da je to več kot 20% a manj kot 25% in da se posledično izplačilo zniža v višini deleža, ki je enak 2,5 kratniku deleža neupravičenega zmanjšanja obveznosti. To prikaže z izračuni: 512 - 10% = 460,8; (1-367,99/460,8) x 100 = 20,14% in 20,14% x 2,5 = 50,35% ter 757,79 EUR x 50,35% = 381,57 EUR. Iz obrazložitve pa ne izhaja in sodišče po pregledu dokumentacije upravnega spisa ni moglo ugotoviti, kako je upravni organ prišel do številke 1-367,99 oz. kaj ta številka predstavlja. Sodišče zneska in izračuna ni moglo preizkusiti, ker izpodbijana odločba v tem delu ni obrazložena. V tem okviru sodišče upravni organ opozarja, da prepis odstavkov členov uredb ali drugih predpisov oz. njihovo golo navajanje s številko oz. oznako, ne pomeni obrazložitve v smislu 214. člena ZUP. Odločba se šteje za obrazloženo zgolj kadar organ pravno relevantni del člena/predpisa subsumira pod dejansko stanje iz obravnavanega primera, torej ko dejansko stanje obravnavanega primera obrazloži tako, da je iz obrazložitve razvidno sovpadanje z dejanskim stanjem, ki ga ureja izbrani člen predpisa. Glede konkretnega izračuna to pomeni, da mora biti pojasnjeno, kako je upravni organ prišel do vsake posamezne številke oz. do seštevka, kako je številko/seštevek uporabil in kako je na njegovi podlagi izračunal znesek kazni oz. zmanjšanja v evrih. Zgolj sklicevanje na člen ali tabelo, prilogo in preglednico uredbe ne pomeni vsebinske obrazložitve. Za stranko in pritožbeno sodišče mora biti izračun in znesek pojasnjen v obrazložitvi v celoti, brez iskanja tabel, preglednic, prilog in uredb. Obrazložitev mora biti še posebej natančna v strokovnih in zapletenih primerih/izračunih kot je predmetni. Izračun denarne kazni ali zmanjšanja izplačila mora biti v celoti (in v delih izračuna) razviden in pojasnjen v obrazložitvi upravne odločbe, še posebej zato, ker gre v obravnavanem primeru za delitev javnih finančnih sredstev.

37.Prav tako iz obrazložitve izpodbijane odločbe sploh ni razviden izračun oz. določitev znižanja zaradi navzkrižne skladnosti v višini 18,81 EUR. Tudi v tem obsegu je izpodbijana odločba popolnoma neobrazložena in je sodišče ne more preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka izdaje odločbe.

38.Po obrazloženem je sodišče tožbi, zaradi absolutne bistvene kršitve pravil postopka (neobrazloženosti v delu izračunov vrednosti in odbitih zneskov, ter vpliva pandemije COVID-19 na tek rokov), ugodilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo upravnemu organu v ponovni postopek. Sodišče je odločbo odpravilo v celoti, saj je 1. točka izreka (ki določa obseg izplačila) vezana na 2. in 3. točko izreka. Nov upravni akt mora upravni organ izdati v 30 dneh od dneva, ko je dobil sodbo (peti odstavek 64. člena ZUS-1).

39.Sodišče ni odločilo v sporu polne jurisdikcije, kot je predlagala tožeča stranka, saj gre za specifično strokovno področje, katere ureditev je zelo obsežna in nepregledna, upravni organ pa je strokovno specializiran za to področje in pristojen za odločanje o odobritvi izplačil iz javnih sredstev.

40.Odločitev o zahtevku tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožeči stranki glede na opravljena procesna dejanja in način obravnave zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik o povrnitvi stroškov).

41.Ker tožeča stranka v postopku ni imela pooblaščenca, ki je odvetnik, zadeva pa je bila rešena brez glavne obravnave, se ji v skladu s prvim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov priznajo stroški v višini 15,00 EUR.

42.Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v patricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika (OZ) v zvezi s 378. členom OZ).

43.Sodna taksa bo tožeči stranki vrnjena po uradni dolžnosti.

-------------------------------

Enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

Zveza:

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 214

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.