Izvajanje videonadzora v pisarni za stranke

Datum

01.12.2025

Številka

07121-1/2025/1404

Kategorije

Video in avdio nadzor

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po e-pošti prejel vaše vprašanje v zvezi z videonadzorom. Navajate, da so … tehnični pregledi ter vse druge spremljajoče aktivnosti, ki so potrebne za varno vozilo (registracije, zavarovanja, prepisi idr). Spremljajoče aktivnosti vključujejo tudi poslovanje z gotovino. Vse spremljajoče aktivnosti se odvijajo v pisarni za stranke, preko okenca. Zaposleni na tem področju so že večkrat predlagali, da bi se v prostore namestile videonadzorne kamere, saj bi si lahko s posnetkom pomagali pri razrešitvi spora okoli višine plačila oz. predložitve dokumenta. Hkrati bi se zaposleni počutili tudi bolj varni. Prosite nas za pojasnilo, ali lahko podjetje namesti v pisarno videonadzorne kamere, ki bi nadzirale procese dela pri okencih in pod kakšnimi pogoji?

* * *

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22 in 40/25 – ZInfV-1, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Za izvajanje videonadzora mora upravljavec zagotoviti primerno pravno podlago skladno z ZVOP-2 oz. Splošno uredbo. Videonadzor znotraj delovnih prostorov se lahko izvaja le za namene in pod pogoji, ki so opredeljeni v 78. členu ZVOP-2, in sicer kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali preprečevanje ali odkrivanje kršitev na področju iger na srečo ali za varovanje tajnih podatkov ali poslovnih skrivnosti, teh namenov pa ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi. O zakonitosti konkretnega videonadzora bi lahko IP presojal zgolj v inšpekcijskem postopku, zato vam z mnenjem podajamo splošna pojasnila.

Pomembno pa je poudariti, da se lahko videonadzor delovnih prostorov izvaja le glede tistih delov prostorov in v obsegu, kjer je treba varovati prej naštete interese (praviloma gre za prostore, kjer se ravna s premoženjem ali informacijami večje vrednosti), taka obdelava osebnih podatkov pa ne sme biti zgolj koristna (denimo zaradi optimizacije delovnega procesa, kot navajate tudi sami, npr. eventualna razrešitev spora) in »na zalogo«, temveč nujno potrebna.

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

ZVOP-2 poleg splošnih določb o videonadzoru (76. člen) ureja tudi videonadzor dostopa v uradne službene oz. poslovne prostore (77. člen), videonadzor znotraj delovnih prostorov (78. člen), videonadzor v prevoznih sredstvih, namenjenih javnemu potniškemu prometu (79. člen) in videonadzor na javnih površinah (80. člen). V vseh drugih primerih mora obstajati pravna podlaga skladno s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe, npr. privolitev, izvajanje pogodbe, izpolnitev zakonske obveznosti, itd.

Glede na vaše vprašanje vam pojasnjujemo, da se lahko videonadzor znotraj delovnih prostorov skladno z 78. členom ZVOP-2 izvaja le, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali preprečevanje ali odkrivanje kršitev na področju iger na srečo ali za varovanje tajnih podatkov ali poslovnih skrivnosti, teh namenov pa ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi (prvi odstavek). Delodajalec mora torej presoditi, ali je izvajanje videonadzora nujno potrebno za navedene (dopustne) namene in ali za dosego cilja obstajajo milejši ukrepi (kot je npr. nadzor s strani nadrejenega). Nadalje se lahko skladno z drugim odstavkom 78. člena ZVOP-2 videonadzor izvaja le glede tistih delov prostorov in v obsegu, kjer je treba varovati navedene interese. Z videonadzorom je nadalje prepovedano snemati delovna mesta, kjer delavec po navadi dela, razen če je to nujno v skladu s prvim odstavkom tega člena (glej zgoraj). Neposredno spremljanje dogajanja pred kamerami je pod pogoji iz prvega in drugega odstavka tega člena dopustno le, če ga izvaja izrecno pooblaščeno osebje upravljavca. Opozarjamo tudi, da skladno z desetim odstavkom 76. člena ZVOP-2 videonadzora ni dovoljeno izvajati npr. v dvigalih, sanitarijah, prostorih za preoblačenje in drugih podobnih prostorih, v katerih posameznik utemeljeno pričakuje višjo stopnjo zasebnosti.

Pojasnjujemo tudi, da mora upravljavec pri konkretni določitvi področja, ki se snema, upoštevati načelo najmanjšega obsega podatkov, skladno s katerim morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo.

Videonadzor se lahko torej izvaja le glede tistih delov prostorov in v obsegu, kjer je treba varovati prej naštete interese (praviloma gre za prostore, kjer se ravna s premoženjem ali informacijami večje vrednosti), taka obdelava osebnih podatkov pa ne sme biti zgolj koristna (denimo zaradi optimizacije delovnega procesa, kot navajate tudi sami, npr. eventualna razrešitev spora) in »na zalogo«, temveč nujno potrebna. Ključno je torej, da se videonadzor izvaja le v tistih delovnih prostorih oz. njihovih delih, kjer je to nujno potrebno za varovanje določene pravne dobrine, in da se izvaja videonadzor delovnih prostorov kot takih, ne pa posameznih zaposlenih, ki v teh delovnih prostorih opravljajo svoje delo. Opozarjamo  tudi, da bi lahko izvajalec videonadzora posnetke pregledoval zgolj v primeru, ko bi prišlo do poškodovanja ali odtujitve njegovega premoženja oziroma zgolj ob nekem deviantnem dogodku, ko bi bil videoposnetek le dodaten dokaz v prekrškovnem ali kazenskem postopku.

Poudarjamo tudi, da morajo biti zaposleni pred začetkom izvajanja videonadzora vnaprej pisno obveščeni o njegovem izvajanju, pred uvedbo videonadzora pa se mora delodajalec posvetovati z reprezentativnimi sindikati pri delodajalcu in svetom delavcev oziroma delavskim zaupnikom. Prav tako mora upravljavec skladno s tretjim, četrtim in petim odstavkom 76. člena ZVOP-2 o izvajanju videonadzora objaviti obvestilo in sicer se obvestilo vidno in razločno objavi na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z izvajanjem videonadzora in da se lahko vstopu v nadzorovano območje odpove. Več o obveznih sestavinah obvestila, ki mora vsebovati tudi informacije, ki jih zahteva 13. člen Splošne uredbe, lahko preberete v Smernicah glede izvajanja videonadzora, ki so dostopne na povezavi: https://www.ip-rs.si/go?u=https%3A%2F%2Fwww.ip-rs.si%2Fpublikacije%2Fpriro%C4%8Dniki-in-smernice%2Fsmernice-po-splo%C5%A1ni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr%2Fsmernice-glede-izvajanja-videonadzora.

Pri izvajanju videonadzora je treba zadostiti tudi drugim zahtevam iz ZVOP-2 oz. Splošne uredbe, npr. zahtevam iz 76. člena ZVOP-2 (npr. glede dnevnika obdelave), glede zavarovanja videonadzornega sistema zahtevam iz 24. in 32. člena Splošne uredbe, voditi je treba dnevnik evidence dejavnosti obdelave po 30. členu Splošne uredbe, po potrebi urediti razmerje s pogodbenim izvajalcem videonadzora po 28. členu Splošne uredbe, itd.

IP vam tako z nezavezujočim mnenjem podaja le splošne usmeritve in pojasnila, o zakonitosti konkretnega videonadzora bi pa lahko presojal zgolj v inšpekcijskem postopku. Več usmeritev glede izvajanja videonadzora znotraj delovnih prostorov lahko preberete v citiranih smernicah in na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/go?u=https%3A%2F%2Fwww.ip-rs.si%2Fvarstvo-osebnih-podatkov%2Fobveznosti-upravljavcev%2Fvzpostavitev-videonadzora/.

V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik,

informacijska pooblaščenka

Pripravila:

Barbara Žurej, univ. dipl. prav.,

svetovalka pooblaščenca za preventivo