Jedro

Ppri priznanju tožnikove starostne pokojnine je bila, poleg dobe, dopolnjene v BiH, upoštevana vsa njegova slovenska doba, hkrati pa je bil uporabljen Sporazum o socialnem zavarovanju med ZR Nemčijo in BiH. Zato v njegovem primeru starostne pokojnine ni mogoče preračunati po prvem odstavku 37. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino na način, da bi v Sloveniji prejemal sorazmerni del pokojnine po slovenskih predpisih za čas zavarovalne dobe, ki jo je dopolnil v Sloveniji.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na odpravo tožb toženca št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 15. 3. 2017 in 7. 11. 2016 in da se mu prizna sorazmerni del starostne pokojnine ob upoštevanju Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino ter njegovega zdravstvenega stanja.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da je v BiH pridobil sorazmerni del starostne pokojnine za pokojninsko dobo, dopolnjeno v BiH. Meni, da ima pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine za delovno dobo, ki jo je dopolnil v Republiki Sloveniji, saj ta ni bila všteta pri priznanju pokojnine v BiH. Meni tudi, da izpolnjuje pogoje po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v Republiki Sloveniji za pridobitev pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine. Dopolnjenih ima 70 let starosti, zdravstveno stanje pa se mu je zelo poslabšalo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je sodbo ustrezno obrazložilo z dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi. Pritožbeno sodišče dodatno poudarja naslednje.

5. Predmet sodne presoje je dokončna odločba toženca z dne 15. 3. 2017, s katero je zavrnil tožnikovo pritožbo, vloženo zoper prvostopno odločbo z dne 7. 11. 2016. S slednjo je toženec zavrnil tožnikovo zahtevo za priznanje pravice do (sorazmernega dela) starostne pokojnine. V tem postopku tožnik zahteva priznanje sorazmernega dela starostne pokojnine na podlagi dobe, dopolnjene v Republiki Sloveniji, skladno s Sporazumom.

6. Med strankama ni sporno, da je tožnik v Sloveniji dopolnil skupaj s povečanjem 10 let, 6 mesecev in 3 dni zavarovalne dobe, v BiH 11 let, 9 mesecev in 21 dni zavarovalne dobe ter 7 let, 2 meseca in 10 dni posebne dobe in v Nemčiji 10 mesecev zavarovalne dobe. Nadalje med strankama tudi ni sporno, da je pristojni nosilec v BiH tožniku priznal pokojnino z odločbo z dne 21. 2. 1999 od 19. 5. 1998 dalje. Bosansko-hercegovski nosilec zavarovanja je tožniku starostno pokojnino priznal in jo odmeril na podlagi bosansko-hercegovske in nemške zavarovalne dobe oziroma na podlagi Sporazuma o socialni varnosti med BiH in Nemčijo, pri čemer je bosansko-hercegovski nosilec zavarovanja slovensko dobo upošteval kot bosansko-hercegovsko dobo. Pomeni, da je pri priznanju in odmeri starostne pokojnine upošteval tudi pokojninsko dobo, ki jo je tožnik dopolnil v Sloveniji.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da kolikor doba, dopolnjena v Sloveniji pri priznanju pravice do starostne pokojnine ne bi bila upoštevana, tožnik ne bi skupaj dopolnil 30 let pokojninske dobe in ne bi izpolnjeval pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine. Iz odločbe bosansko-hercegovskega nosilca zavarovanja z dne 21. 2. 1999 to izrecno izhaja in sicer, da je bila upoštevana pokojninska doba v skupnem trajanju 30 let, 4 mesece in 14 dni, kolikor znaša tožnikova skupna pokojninska doba, dopolnjena v BiH, Sloveniji in v Nemčiji.

8. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo materialno pravo. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (Ur. l. RS, št. 37/2008, mednarodne pogodbe št. 10/2008, v nadaljevanju Sporazum) v 37. členu sicer določa pravilo, da se pokojnine, ki jih je nosilec zavarovanja ene od pogodbenic priznal v obdobju od 8. 10. 1991 do uveljavitve Sporazuma 1. 7. 2008 z upoštevanjem zavarovalne dobe pri drugi podpisnici Sporazuma, ponovno odmerijo v smislu določb Sporazuma, s tem, da se siceršnji pogoji za pridobitev pravice do pokojnine pri drugi pogodbenici presojajo po njeni zakonodaji. Pri tem pa v tretjem odstavku 36. člena Sporazum določa, da se ne preračunavajo po določbah tega Sporazuma tako imenovane samostojne pokojnine, priznane v istem obdobju na podlagi skupne zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji obeh podpisnic, če je na podlagi teh zavarovalnih dob nosilec neke tretje države priznal svojo dajatev po mednarodnem Sporazumu o socialnem zavarovanju, sklenjeno med eno od pogodbenic in to tretjo državo. Navedeno določbo tretjega odstavka 36. člena Sporazuma je potrebno šteti za specifično ureditev, ki ob pogojih iz te določbe izključuje uporabo določb 37. člena Sporazuma o ponovni odmeri pokojnin, priznanih s strani nosilca zavarovanja posamezne podpisnice v času od 8. 10. 1991 do 1. 7. 2008, na podlagi seštevka zavarovalnih dob pri obeh podpisnicah.

9. Tožniku je bila starostna pokojnina odmerjena v obdobju, za katerega Sporazum določa, da se po prvem odstavku 37. člena opravi preračun že priznane pokojnine. Vendar sta Slovenija in BiH ob sklepanju Sporazuma izrecno določili, da predstavlja izjemo načela o preračunu pokojnin tretji odstavek 36. člena Sporazuma. Ta ureja situacijo, ko je zavarovanec dopolnil zavarovalno dobo po zakonodaji obeh držav pogodbenic in še v tretji državi, ki ni država, nastala v SFRJ. V tem primeru se pokojnina prizna z upoštevanjem zavarovalnih dob, dopolnjenih v vseh treh državah, z uporabo mednarodnega Sporazuma, sklenjenega s tretjo državo, sama pokojnina pa se ne preračuna, temveč ostane obveznost države, ki je priznala pravico do dajatve.

10. Prav takšna situacija je podana v tožnikovem primeru, saj je bila pri priznanju njegove starostne pokojnine, poleg dobe, dopolnjene v BiH, upoštevana vsa njegova slovenska doba, hkrati pa je bil uporabljen Sporazum o socialnem zavarovanju med ZR Nemčijo in BiH. Zato v njegovem primeru starostne pokojnine ni mogoče preračunati po prvem odstavku 37. člena Sporazuma na način, da bi v Sloveniji prejemal sorazmerni del pokojnine po slovenskih predpisih za čas zavarovalne dobe, ki jo je dopolnil v Sloveniji.

11. Glede na obrazloženo, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo v skladu z določbo 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ker je pravilna in zakonita. Tožnik zmotno meni, da pri odmeri starostne pokojnine v BiH ni bila upoštevana pokojninska doba, ki jo je dopolnil v Republiki Sloveniji in da je iz tega razloga in dodatno zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja, upravičen do preračuna starostne pokojnine oziroma do odmere sorazmernega dela starostne pokojnine na podlagi pokojninske dobe v Sloveniji.