Jedro

Če so tožniki po izdaji sodbe sodišča prve stopnje podpisali (identične) predloge pogodb o zaposlitvi, katerih presojo zakonitosti so zahtevali v individualnem delovnem sporu, potem pritožba zoper sodbo, s katero so bili njihovi zahtevki zavrnjeni, ni dovoljena. S podpisom identičnih predlogov pogodb o zaposlitvi je prenehal pravni interes tožnikov za pritožbo.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevke tožnikov L. B., M. B., D. K., S. V. in M. M. za ugoditev nezakonitosti pogodb o zaposlitvi z dne 1.11.1996, ki jih je izdal direktor tožene stranke dne 12.11.1996, za razveljavitev teh pogodb in naložitev toženi stranki, da vzpostavi nezakonito stanje tako, da izda nove pogodbe o zaposlitvi na podlagi dokončnih sklepov o razporeditvi tožnikov. S 1. točko sklepa je sodišče prve stopnje vzelo na znanje umik tožbe tožnikov K. K., B. E. in A. K.. V točki 2 izreka sklepa je tožbo I. C. kot prepozno zavrglo, v točki 3 sklepa pa je zavezalo tožnike, da povrnejo toženi stranki stroške postopka v znesku 47.870,00 tolarjev.

Zoper odločbo sodišča prve stopnje se pritožujejo tožniki, ki v uvodu sodbe sploh niso konkretno navedeni, kot izhaja iz kasnejše pritožbe pa se le-ta nanaša le na sodbo sodišča prve stopnje in sklep sodišča prve stopnje pod 2. točko izreka, iz česar je mogoče zaključiti, da se zoper sodbo ne pritožujejo tudi tožniki, ki so tožbo že umaknili in sicer K. K., B. E. in A. K. (o njihovem umiku pa je sodišče prve stopnje odločilo v 1. točki izreka sklepa). Ostali tožniki se pritožujejo zoper sodbo in sklep v 2. točki izreka iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlagajo spremembo sodbe in sklepa ter ugoditev njihovim zahtevkom, podrejeno pa razveljavitev sodbe in sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Po vložitvi pritožbe je pooblaščenec tožene stranke sodišču z vlogama z dne 12. in 21.12.1998 sporočil, da so vsi tožniki, ki se pritožujejo, podpisali predlog pogodbe o zaposlitvi, kar dokazujejo tudi fotokopije pogodb. Zato tožena stranka meni, da pogodba ni več sporna in je nadaljnje vodenje postopka postalo brezpredmetno.

Pritožba ni dovoljena.

3. odst. 358. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77, Ur.l. SFRJ št. 4/77-27/90, ki se v RS uporablja kot republiški predpis, v času odločanja pritožbenega sodišča pa glede na določbo 498. čl. ZPP - Ur.l. RS, št. 26/99) določa, da je pritožba nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali jo umaknila, ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. V konkretni zadevi je pravni interes tožnikom za pritožbo vsekakor prenehal s tem, ko so naknadno podpisali identične predloge pogodb o zaposlitvi, glede katerih so v tem sporu zahtevali ugotovitev njihove nezakonitosti. Podpis predlogov pomeni, da so bile pogodbe sklenjene, zaradi česar ni več nobene podlage za presojo njihove zakonitosti in skladnosti z zakonom, kolektivno pogodbo oz. splošnim aktom pred sodiščem.

Glede na navedeno in v skladu z določbo 367. čl. ZPP/77 ter 1. tč.

380. čl. ZPP/77 je pritožbeno sodišče pritožbo zoper sodbo in sklep zavrglo.