Jedro

V skladu z drugim odstavkom 65. člena ZUS-1 lahko sodišče v primeru molka organa samo odloči o zadevi v sporu polne jurisdikcije le v primeru, kadar pristojni organ v 30-ih dneh po odpravi upravnega akta oziroma v roku, ki ga določi sodišče, ne izda novega upravnega akta in tega ne stori niti na posebno zahtevo stranke v nadaljnjih sedmih dneh, če stranka s tožbo zahteva od sodišča, da odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi, in je to zaradi narave pravice oziroma varstva ustavne pravice potrebno. V navedenem primeru pa ta situacija ni podana, saj je pristojni organ, to je drugostopenjski organ, o pritožbi odločil in to celo tožeči stranki v prid, saj je odpravil prvostopenjski sklep in zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. Torej si tožeča stranka z ugoditvijo tožbi svojega položaja ne bi mogla več izboljšati, saj je bilo o zadevi, to je o pritožbi, odločeno in to v korist tožeče stranke. Tožeča stranka tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka zaradi molka organa.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je na upravno sodišče vložila tožbo zaradi molka organa na drugi stopnji. V tožbi navaja, da je prvostopenjski organ zavrgel njeno vlogo za izdajo vodnega soglasja h gradnji varovanih stanovanj na parcelah številka *32, *39/5, *39/3 in 254/11, vse k.o. ... Zoper izpodbijani sklep je tožeča stranka vložila pritožbo in ker drugostopenjski organ o pritožbi ni odločil, je tožeča stranka dne 13. 5. 2015 na drugostopenjski organ naslovila urgenco s pozivom, da o pritožbi odloči v dodatnem roku 7-ih dni in ker tudi v tem roku drugostopenjski organ ni odločil, je tožeča stranka pravočasno sprožila upravni spor. Sprva se je tožbeni zahtevek glasil na odpravo prvostopenjskega sklepa in naj sodišče samo ugodi zahtevi za izdajo vodnega soglasja oziroma podrejeno, naj vrne zadevo v postopek prvostopenjskemu organu, po popravljeni tožbi pa je zahtevek spremenila tako, da še vedno zahteva odpravo prvostopenjskega sklepa in predlaga, da sodišče samo izda vodno soglasje oziroma podrejeno, naj naloži organu prve stopnje, da tožeči stranki izda vodno soglasje. Tožeča stranka zahteva tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila. V upravnem spisu se nahaja tudi odločba številka 355-12/2015-3-KB z dne 17. 6. 2015, s katero je drugostopenjski organ ugodil pritožbi tožeče stranke in prvostopenjski sklep odpravil ter vrnil zadevo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek.

3. Upravno sodišče je tožečo stranko z dopisom številka III U 140/2015-11 z dne 17. 8. 2015 pozvalo, naj v roku 15-ih dni sporoči sodišču, ali je z odločbo zadovoljna, ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja tudi na novi upravni akt. 4. Tožeča stranka je na navedeni poziv sodišča odgovorila, da vztraja pri tem, naj sodišče meritorno odloči o zadevi in samo izda vodno soglasje oziroma naj naloži prvostopenjskemu organu, da ta izda vodno soglasje. Iz navedenega razloga z drugostopenjsko odločbo ni zadovoljna, ker je zadeva že četrtič vrnjena v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu.

K točki I izreka:

5. Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

6. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora stranka v upravnem sporu ves čas postopka izkazovati, da bi ugoditev njeni zahtevi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči. Pravovarstveni interes pomeni možnost, da si stranka s tožbo v upravnem sporu izboljša svoj pravni položaj.

7. Iz tožbe, ki je bila vložena zaradi molka organa, je razvidno, da je tožeča stranka želela, naj sodišče prvostopenjski sklep odpravi in naj samo odloči o zadevi oziroma naj naloži prvostopenjskemu organu, naj ta izda vodno soglasje. V obravnavani zadevi sodišče šteje, da je bil zahtevek tožeče stranke izpolnjen že s tem, da je bilo o pritožbi odločeno. Skladno s tretjo alinejo prvega odstavka 33. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je namreč s tožbo zaradi molka organa možno zahtevati le izdajo oziroma vročitev upravnega akta. V skladu z drugim odstavkom 65. člena ZUS-1 pa lahko sodišče v primeru molka organa samo odloči o zadevi v sporu polne jurisdikcije le v primeru, kadar pristojni organ v 30-ih dneh po odpravi upravnega akta oziroma v roku, ki ga določi sodišče, ne izda novega upravnega akta in tega ne stori niti na posebno zahtevo stranke v nadaljnjih sedmih dneh, če stranka s tožbo zahteva od sodišča, da odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi, in je to zaradi narave pravice oziroma varstva ustavne pravice potrebno. V navedenem primeru pa ta situacija ni podana, saj je pristojni organ, to je drugostopenjski organ, o pritožbi odločil in to celo tožeči stranki v prid, saj je odpravil prvostopenjski sklep in zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. Torej si tožeča stranka z ugoditvijo tožbi svojega položaja ne bi mogla več izboljšati, saj je bilo o zadevi, to je o pritožbi tožeče stranke, odločeno in to v korist tožeče stranke. Tožeča stranka tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka zaradi molka organa.

8. Sodišče mora po uradni dolžnosti paziti, da pravni interes obstaja ves čas postopka. Ob ugotovitvi, da pravni interes ne obstaja več, sodišče ne presoja utemeljenosti tožbe. Ker je sodišče ugotovilo, da je pravni interes tožeče stranke za vodenje postopka zaradi molka organa prenehal, se do tožbenih navedb ni opredeljevalo. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo, ker je tožena stranka izdala upravni akt in ne gre več za molk organa, ta akt pa je bil izdan celo v korist tožeče stranke.

K točki II izreka:

9. Ker je sodišče tožbo zavrglo, trpi skladno z četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 vsaka stranka svoje stroške postopka.