Jedro

Zavarovanje odgovornosti lovske družine krije tudi škodo, ki jo član LD utrpi pri obveznem delu za LD, če je delo opravljeno v okviru osnovne dejavnosti lovske družine (izdelovanje preže - izvedba lovsko gojitvenega načrta).

Izrek

Revizija se zavrže v obsegu odločitve o odškodnini za premoženjsko škodo (22.600 SIT), v ostalem pa se revizija zavrne.

Tožena stranka trpi sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Tožnik je kot član Lovske družine A. za lovsko družino dne 28.5.1994 opravljal obvezne delovne ure. Pri strojni obdelavi lesenega opaža si je poškodoval levo roko. Od tožene zavarovalnice uveljavlja plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo v znesku 3.600.000 SIT, pa tudi plačilo odškodnine za premoženjsko škodo v znesku 22.600 SIT. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker naj bi tožena stranka glede na sklenjeno zavarovalno pogodbo z lovsko družino, za izplačilo škode po določbah splošnih pogojev za zavarovanje odškodninske odgovornosti, vtoževanega zneska ne bila dolžna plačati.

Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožeče stranke, spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in ugotovilo obstoj obveznosti tožene stranke za plačilo vtoževane odškodnine, pri čemer bo o višini odškodnine odločeno v nadaljnjem sojenju. Zato je tudi razveljavilo izrek o pravdnih stroških.

Tožena stranka vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo sodbe sodišča druge stopnje z zavrnitvijo pritožbe tožeče stranke in potrditvijo sodbe sodišča prve stopnje. Po razlagi revidenta ni podano zavarovalno jamstvo tožene stranke za škodni dogodek. Splošni zavarovalni pogoji za zavarovanje civilne odgovornosti O 80/I določajo (1. člen), da zavarovanec (Lovska družina A.) odgovarjajo za škodo, ki jo povzroči tretji osebi, če bi ta škoda izvirala iz dejavnosti, lastnosti in pravnega razmerja, navedenega v zavarovalni pogodbi. Tožnika kot člana Lovske družine ni mogoče šteti za tretjo osebo, poleg tega pa se je poškodoval sam, s svojim orodjem in pri delu, za katerega se je odločil prostovoljno. Statusa, ki ga je imel tožnik, ni mogoče enačiti s statusom delavca v delovnem razmerju pri delodajalcu, ki ima zavarovano odškodninsko odgovornost pri zavarovalnici. Lovci so si svoje obveznosti zadali prostovoljno v okviru športno - rekreacijskih aktivnosti. Revident podrejeno tudi meni, da je tožnik sam odgovoren za nastalo škodo zato, ker je les obdeloval z orodjem, ki je bilo njegova last. Dodatno in podrejeno je v reviziji predlagano, naj se upošteva visok odstotek soprispevka tožnika k nastali škodi (70 %).

Revizija je bila dostavljena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni dovoljena v obsegu izpodbijanja odločitve o odškodnini za nastalo premoženjsko škodo, v ostalem pa ni utemeljena.

V posledici škodnega dogodka nastala premoženjska škoda v znesku 22.600 SIT izvira sicer iz istega dogodka, vendar pa je pravna in dejanska podlaga za odločanje o njej drugačna od podlage za vtoževano odškodnino za nepremoženjsko škodo. Zato je v tem obsegu revizijsko sodišče ob uporabi določbe 367. člena ZPP revizijo zavrglo. Glede na določbo drugega odstavka navedene zakonske določbe namreč vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega zneska 1.000.000 tolarjev. Izrek o zavrženju revizije temelji na določbi 377. člena ZPP.

Sicer pa je sodišče druge stopnje glede podlage tožbenega zahtevka odločilo pravilno, zaradi česar izpodbijani sodbi ni mogoče očitati uveljavljanega revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče prve stopnje je sicer ugotavljalo krivdno odgovornost lovske družine za tožniku nastalo škodo, vendar pa je sprejelo in obrazložilo tudi podlago za objektivno odgovornost (drugi odstavek 154. člena ZOR). V svoji sodbi je zapisalo, da je delo, ki ga je opravljal tožnik, objektivno nevarno glede na to, da nobena zaščita skobelnega stroja kot je bil uporabljen v konkretnem primeru (čeprav bi izdelovalec stroja namestil prislon), ne pomeni stoodstotne varnosti, zaradi česar možnost poškodovanja ni izključena. Revizijsko sodišče se v celoti strinja s takšno pravno razlago in sprejema ugotovitev, da je lovska družina tožniku objektivno odškodninsko odgovorna za škodo. V tem okviru ni mogoče sprejeti revizijske teze, po kateri naj bi odgovornost lovske družine bila izključena zato, ker je tožnik pri delu uporabljal lastno nevarno orodje. Navedeno stališče je v nasprotju z dejanskimi ugotovitvami, po katerih je lovska družina pristala na prostovoljno delo svojih članov, orodje pa, ki ga je tožnik pri tem delu uporabil, je za opravljanje prevzete obveznosti bilo primerno. Les, ki ga je tožnik prejel v obdelavo, je izbrala lovska družina, zaradi česar tožniku glede izbire lesa ni mogoče očitati soodgovornosti in s tem utemeljevati v reviziji predlagane odločitve o lastnem soprispevku k nastali škodi.

Upoštevaje opisano izhodišče o polni odgovornosti lovske družine, je na pritožbeni stopnji pravilno odločeno o tem, da so se stekli pogoji, po katerih tožena zavarovalnica jamči svojemu zavarovancu na podlagi zavarovanja njegove odgovornosti. Sestavni del zavarovalne pogodbe so splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti (obrazec O 80/I). Obveznost zavarovalnice, da jamči za škodo tretjim osebam je pogojena z ugotovitvijo, da škoda izvira iz dejavnosti zavarovanca. Do izplačila odškodnine po zavarovalni pogodbi je torej upravičena vsaka oseba, razen samega zavarovanca (lovske družine). V tem obsegu in ob ugotovitvi, da je škoda nastala v zvezi z dejavnostjo zavarovanca, je tožnika mogoče šteti za tretjo osebo v smislu 1. člena Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti.

Po Zakonu o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Uradni list RS, št. 25/76 in 29/86), ki ga je mogoče uporabiti v obravnavanem primeru, je lovska družina samoupravna organizacija občanov, ki se prostovoljno združujejo zaradi varstva, gojitve in lova divjadi, upravljanja lovišč ter zaradi drugih, z lovstvom povezanih dejavnosti (1. odstavek 57. člena). Po navedenem besedilu je mogoče kot športno - rekreacijsko dejavnost opredeliti le dejavnost lova, ki je ni mogoče enačiti z aktivnostjo, ki bi pomenila delo v smislu določb ZOR. Vendar pa se tožnik ni poškodoval pri lovu, temveč pri dejavnosti, ki je po določbah omenjenega zakona osnovna dejavnost lovske družine. Sodišče druge stopnje je pravilno ugotovilo, da je v obravnavanem primeru škoda nastala pri gospodarjenju z loviščem. Člani lovske družine so namreč izdelovali leseno prežo, kar je mogoče spraviti v okvir lovsko gojitvenega načrta. Preža namreč omogoča kontrolo nad staležem divjadi, potrebnim odstrelom divjadi in kontrolo nad dogajanjem v lovišču. V času obravnavanega dogodka je sicer tudi za lovske družine veljal zakon o društvih (Uradni list RS, št. 12/74 in 42/88), vendar pa je dejavnost, ki jo je za lovsko družino opravljal tožnik, zaradi svojega širšega pomena presegla ozke društvene cilje. Zato je sodišče druge stopnje utemeljeno primerjalo tožnikovo upravičenje s pravico do odškodnine, ki jo ima delavec v delovnem razmerju v podjetju, ki ima zavarovano svojo civilno odškodninsko odgovornost. Sodišče prve stopnje, ki je tožbeni zahtevek zavrnilo, se je sklicevalo na stališče, ki ga je Vrhovno sodišče RS zavzelo v zadevi z opr. št. II Ips 201/98. Vendar pa primerjava z omenjeno in tu obravnavano zadevo pokaže, da gre za dve različni pravni podlagi. V primerjani zadevi je bila obravnavana odškodninska odgovornost lovske družine udeležencu lova, pri čemer je bilo zavzeto stališče, da lov predstavlja športno - rekreacijsko dejavnost, ki je ni mogoče enačiti z aktivnostjo, ki pomeni delo ali je v zvezi z delom. Obravnavani primer, ki se nanaša na utemeljitev odgovornosti zavarovalnice iz naslova zavarovalne pogodbe za zavarovanje odškodninske odgovornosti pa je drugačen: tožnik se ni poškodoval pri športno - rekreacijski dejavnosti, temveč pri obveznem delu iz osnovne dejavnosti lovske družine, ki ima širši pomen in presega ozke društvene cilje.

Neutemeljeno revizijo je bilo po povedanem treba zavrniti po določbi 378. člena ZPP. Pri tem je revizijsko sodišče odločilo, da zaradi neznatnega revizijskega uspeha tožena stranka sama trpi stroške revizijskega postopka (165. v zvezi z drugim odstavkom 155. člena ZPP).