Jedro

Organizacijsko navodilo je sicer – kar se tiče odreditve dela v drugi pisarni – poslovna odločitev delodajalca, ki je sodišče ne more presojati. Ker pa je tožena stranka v konkretnem primeru z organizacijskim navodilom spremenila tudi delovni čas tožnice ter tako posegla v njene pravice oziroma je enostransko spremenila določila pogodbe o zaposlitvi na način, ki ni z zakonom predviden, je tožnica odpravo kršitve pravilno zahtevala najprej z zahtevo pri delodajalcu in nato s tožbo pred sodiščem.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti organizacijskega navodila št. N 9/2008-524 JR z dne 15.4.2008, zaradi česar naj tožena stranka vrne tožnico nazaj na delo po pogodbi o zaposlitvi št. 219/2006-REKT z dne 22.12.2005 in ji omogoči delo v skladu s to pogodbo. Zavrnilo je tudi zahtevo za povrnitev stroškov postopka. Tožnici je naložilo, da mora toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 596,86 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izdaje sodbe sodišča prve stopnje do plačila.

Zoper sodbo se pritožuje tožnica, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bila z organizacijskim navodilom razporejena z delovnega mesta administrativni strokovni referent - 1001089 na delovno mesto administrativni in strokovni referent receptor - 1001039. Delovni mesti imata različen opis del in nalog, zahtevani smeri izobrazbe, znanja, posebne pogoje dela. Organizacijsko navodilo ni zgolj odločitev poslovne narave, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, ampak v bistvu sprememba pogodbe o zaposlitvi brez tožničinega soglasja. Svojega dela, za katerega je sklenila pogodbo o zaposlitvi, sploh ne opravlja več. To tudi ni mogoče, saj narava dela referenta za mednarodno sodelovanje zahteva nenehno sodelovanje in fizično prisotnost znotraj službe, pa tudi urnik je popolnoma drugačen, saj se v recepciji dela od 13.00 do 21.00 ure, medtem ko je delovni čas po pogodbi o zaposlitvi od 7.00 do 15.00 ure. V organizacijskem navodilu je tudi navedeno, da mora tožnica opraviti primopredajo receptorskih del, kar nedvomno dokazuje, da prevzema dela, ki jih doslej ni opravljala. Tudi na spletnih straneh tožene stranke je navedeno, da je tožničino področje dela recepcija. Iz vsega tega izhaja, da gre za razporeditev oziroma premestitev na drugo delovno mesto, za kar ni bil izdan sklep in ni bilo pridobljeno soglasje sindikata, saj je tožnica sindikalna zaupnica. Tožnici tudi ni bila ponujena sprememba pogodbe o zaposlitvi, zato predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje oziroma spremembo izpodbijane sodbe z ugoditvijo zahtevku.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da tožnica ni bila premeščena na drugo delovno mesto, ampak še naprej opravlja svoje delo po pogodbi o zaposlitvi. Tožnica je ostala na isti lokaciji, preselila se je le v drugo pisarno. Navedba, da zaradi spremembe lokacije in delovnega časa opravljanje njenega dela po pogodbi o zaposlitvi ni več možno, ni utemeljena. Tožnica še vedno opravlja delo v okviru službe za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje, kjer aktivnosti potekajo med 8.30 uro in 21.00 uro in ne samo med 7.00 in 15.00 uro. Neutemeljene so tudi navedbe, da bi morala skleniti novo pogodbo o zaposlitvi, saj ne gre za nikakršno spremembo, pač pa le razporeditev znotraj dogovorjenega kraja in delovnega časa. Predlaga zavrnitev pritožbe in zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v 2. odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002, 2/2004, 52/2007, 45/2008) in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, napačno pa je uporabilo materialno pravo in nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

Sodišče prve stopnje se je postavilo na stališče, da tožnica neutemeljeno zahteva razveljavitev organizacijskega navodila, ki je izraz poslovne odločitve tožene stranke, v katero sodišče ne more posegati. Ugotovilo je tudi, da določbe pogodbe o zaposlitvi, ki je sklenjena med tožnico in toženo stranko z organizacijskim navodilom niso bile spremenjene, razen določbe o delovnem času. Delo se še vedno opravlja na kraju, določenem v pogodbi o zaposlitvi, le v drugi pisarni. Z organizacijskim navodilom so bile tožnici naložene tudi nekatere naloge, ki jih doslej ni opravljala in so vezane na lokacijo, v katero je bila preseljena, kar pa je v skladu s pogodbo o zaposlitvi oziroma njeno določbo, da je dolžna opravljati tudi druga sorodna dela po nalogu nadrejenih.

Pritožbeno sodišče s takim stališčem ne soglaša. Najprej je treba opozoriti, da v kolikor bi tožnica izpodbijala organizacijska navodila, ki bi dejansko pomenila poslovodne odločitve delodajalca, zaradi katerih sodišče prve stopnje navaja, da jih ne more presojati in da tak zahtevek ne uživa sodnega varstva, potem zahtevka ne bi smelo zavrniti, pač pa tožbo zavreči. Organizacijsko navodilo je sicer – vsaj kar se tiče odreditve dela v drugi pisarni – res poslovna odločitev delodajalca organizacijske narave. Premestitev delavca iz ene pisarne v drugo (čeprav gre v spornem primeru za recepcijo) ne pomeni nedovoljenega enostranskega posega v pogodbo o zaposlitvi. V III. točki pogodbe o zaposlitvi je določeno, da bo tožnica delo opravljala praviloma v prostorih delodajalca, ... Ta določba pogodbe o zaposlitvi z organizacijskim navodilom ni bila spremenjena.

V IV. točki pogodbe o zaposlitvi je določeno, da se pogodba sklepa za delo s polnim delovnim časom v trajanju 40 ur na teden in da je delovni čas od 7.00 do 15.00 ure oziroma je razporejen skladno z veljavnim aktom univerze, članice oziroma druge članice. Po 7. alineji 1. odstavka 29. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002, 103/2007), je bistvena sestavina pogodbe o zaposlitvi določilo o dnevnem ali drugem delovnem času in razporeditvi delovnega časa. Z organizacijskim navodilom se je delovni čas tožnice spremenil: od 13.00 ure do 21.00 ure, pri čemer sodišče prve stopnje ni razčistilo, ali je tako, na novo določen delovni čas skladen z veljavnim aktom univerze. V kolikor je, kot izhaja iz odgovora na pritožbo, delovni čas razporejen med 8.30 uro in 21.00 uro in delo tožničinega delovnega mesta iz pogodbe o zaposlitvi ni vezano le na delovni čas od 7.00 do 15.00 ure, potem tudi v tem primeru ne gre za nedovoljen poseg v določbe pogodbe o zaposlitvi. Če pa tak razpored ni v skladu z veljavnim aktom univerze in je narava tožničinega dela po pogodbi o zaposlitvi vezana na delovni čas od 7.00 do 13.00 ure, je bila tožničina pravica kršena, saj je v tem primeru tožena stranka z organizacijskim navodilom posegla v tožničine pravice in enostransko spremenila določbe njene pogodbe o zaposlitvi na način, ki z zakonom ni predviden.

Tožnica je sklenila pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto administrativni in strokovni referent - 1001089. V zvezi s tem je ostalo nerazčiščeno vprašanje, ali se je z organizacijskim navodilom spremenilo tudi delovno mesto. Sprememba delovnega mesta kot bistvene sestavine pogodbe o zaposlitvi brez spremembe pogodbe o zaposlitvi (ali odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi) namreč ni možna. Iz III. točke organizacijskega navodila izhaja, da ob nastopu dela v recepciji rektorata tožnica prevzame delo v recepciji in opravi primopredajo del in nalog z delavcem N.V. na delovnem mestu 1001039 administrativni in strokovni referent receptor. Tožnica je izpovedala, da ne opravlja več nalog prejšnjega delovnega mesta, pač pa delovnega mesta administrativni in strokovni referent receptor. Sodišče prve stopnje ni razčistilo neskladja med izpovedjo priče B.B. in izpovedjo tožnice o tem, katero delo opravlja in se ni opredelilo do citirane določbe organizacijskega navodila. Kaj drugega, kot „premestitev“ na drugo delovno mesto naj bi ta določba pomenila, ni ugotovljeno.

V kolikor se je vsebina tožničinega dela toliko spremenila, da je mogoče govoriti o spremembi delovnega mesta, organizacijsko navodilo ni zakonito, saj je z njim poseženo v obstoječo pogodbo o zaposlitvi mimo postopka, ki ga določa ZDR. Tožena stranka na tak način ne more obiti zakonskih zahtev glede spremembe pogodbe o zaposlitvi in pomeni izdaja organizacijskega navodila kršitev tožničine pravice, katere odpravo je pravilno zahtevala najprej preko sindikata pri delodajalcu v skladu s 1. odstavkom 204. člena ZDR, nato pa z vložitvijo tožbe, s katero zahteva odpravo te kršitve in vzpostavitev stanja, kakršno je bilo pred njo. Ker je od ugotovitve, ali tožnica opravlja še vedno naloge delovnega mesta administrativni in strokovni referent - 1001089 v službi za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje ali pa opravlja delo administrativnega referenta receptorja - 1001039 odvisna tudi pravilna uporaba materialnega prava, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Za to se je odločilo kljub določbi 355. člena ZPP, ki dopušča razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje le izjemoma, ker sodišče prve stopnje relevantnega dejanskega stanja v tej zadevi zaradi zmotne uporabe materialnega prava oziroma zaradi zmotne presoje, da sodno varstvo zoper organizacijsko navodilo niti ni dopustno, sploh še ni začelo ugotavljati. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje v okviru dokaznih predlogov ugotoviti, ali je na novo določen delovni čas v skladu z veljavnim aktom univerze in razčistiti s podrobnejšim zaslišanjem priče B.B. in tožnice (in morda tudi soočenjem), kakšna je vsebina del na posameznem delovnem mestu oziroma katere naloge po opisih delovnih mest administrativni in strokovni referent – 1001089 in administrativni in strokovni referent receptor – 1001039 tožnica opravlja po organizacijskem navodilu ter tako ugotoviti, ali sta se z organizacijskim navodilom dejansko spremenili bistveni sestavini pogodbe o zaposlitvi, to je delovni čas in delovno mesto.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.