Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pritožnikova izjava, da „odstopa od dedovanja“, je po vsebini dedna izjava, s katero se dedič odpoveduje dediščini. Ker v tej zadevi ni bilo zapuščinske obravnave, bi pritožnik takšno izjavo lahko podal najpozneje do izdaje sklepa o dedovanju. Tega ni storil, čeprav je bil o tej možnosti ustrezno poučen, zato je sodišče prve stopnje upravičeno štelo, da je dediščino sprejel. Po izdaji sklepa o dedovanju se, glede na nepreklicnost dednih izjav, dediščini ni več mogoče odpovedati. Pritožnikova naknadna izjava je torej neupoštevna, saj ne more vplivati na pravilnost in zakonitost izdanega sklepa o dedovanju.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je po ugotovitvi obsega zapuščine, ki jo predstavljajo denarna sredstva na zapustnikovem osebnem računu in neizplačani pokojninski prejemki, med osebami, ki bi jim šla pravica do dediščine (bratje, sestre in nečaki zapustnika), za dediče iz naslova zakonitega dedovanja razglasilo zapustnikove nečake A. A. do 13/16, ter B. B., C. C. in D. D., vsakega do 1/16 celotne zapuščine. Obenem je odredilo, da se neizplačani pokojninski prejemki zapustnika po pravnomočnosti sklepa izplačajo dedičem.
2. Dedič C. C. (v nadaljevanju: pritožnik) je sodišču prve stopnje v pritožbenem roku zoper navedeni sklep poslal izjavo, da odstopa od dedovanja, brez navedbe zakonskih pritožbenih razlogov in brez opredeljenega pritožbenega predloga.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče že v trenutku njegove smrti (132. člen Zakona o dedovanju; v nadaljevanju: ZD). Dedič se lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave (prvi odstavek 133. člena ZD). Če tega ne stori, se šteje, da je dediščino sprejel. Izjave o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine se ne more preklicati (prvi odstavek 138. člena ZD).
5. Pritožnikova izjava, da „odstopa od dedovanja“, je po vsebini dedna izjava, s katero se dedič odpoveduje dediščini. Ker v tej zadevi ni bilo zapuščinske obravnave (drugi odstavek 203. člena ZD), bi pritožnik takšno izjavo lahko podal najpozneje do izdaje sklepa o dedovanju. Tega ni storil, čeprav je bil o tej možnosti ustrezno poučen,1 zato je sodišče prve stopnje upravičeno štelo, da je dediščino sprejel. 6. Po izdaji sklepa o dedovanju se, glede na nepreklicnost dednih izjav, dediščini ni več mogoče odpovedati. Pritožnikova naknadna izjava je torej neupoštevna, saj ne more vplivati na pravilnost in zakonitost izdanega sklepa o dedovanju. Svojega položaja zapustnikovega dediča se pritožnik ne more znebiti, lahko pa svoj dedni delež s pravnim poslom odstopi sodedičem (146. člen ZD).
7. Pritožnik po navedenem drugačne odločitve oziroma spremembe sklepa o dedovanju s svojo pritožbo ne more doseči. Ker v postopku na prvi stopnji ni bilo niti uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD).
1 Z obrazloženim dopisom sodišča prve stopnje z dne 31. 5. 2022, ki ga je prejel 2. 6. 2022.