Jedro

Sodišču predloženo strokovno mnenje, ki ga pridobi stranka sama, ni izvedensko mnenje, temveč predstavlja del strankinih navedb.

Izrek

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

II. Obsojenec je dolžan plačati sodno takso.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Krškem je s sodbo K 245/2006 z dne 21.10.2008 obsojenega P.Č. spoznalo za krivega kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po prvem odstavku 325. člena KZ ter mu izreklo kazen deset mesecev zapora, v katero mu je po tretjem odstavku 49. člena KZ vštelo globo 630 EUR, plačano za prekršek po sodbi Okrajnega sodišča v Krškem Pr 2052/2006 z dne 22.11.2007. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je odločilo, da je dolžan povrniti stroške kazenskega postopka in plačati povprečnino v znesku 600 EUR. Oškodovanko je s premoženjskopravnim zahtevkom v skladu z drugim odstavkom 105. člena ZKP napotilo na pravdo.

2. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo I Kp 1505/2008 z dne 16.6.2009 delno ugodilo pritožbi okrožne državne tožilke in sodbo sodišča prve stopnje v odločbi o kazenski sankciji spremenilo tako, da je obsojencu izrečeno kazen zvišalo na eno leto in šest mesecev zapora. V ostalem je pritožbo okrožne državne tožilke, v celoti pa pritožbo obsojenčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeni in v nespremenjenih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da je obsojenec dolžan plačati stroške pritožbenega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in sodno takso.

3. Zagovornik je zoper navedeno pravnomočno sodbo pravočasno vložil zahtevo za varstvo zakonitosti iz vseh dovoljenih zakonskih razlogov (kršitve materialnega in procesnega prava). Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije spremeni pravnomočno sodbo tako, da obsojenca oprosti obtožbe ali pa sodbi prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje ali sodišču druge stopnje v novo sojenje.

4. Vrhovni državni tožilec v odgovoru, podanem po drugem odstavku 423. člena ZKP predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljeno. Po njegovem obrazloženem stališču niso podane z zahtevo uveljavljane kršitve zakona.

5. Odgovor vrhovnega državnega tožilca je Vrhovno sodišče vročilo obsojencu in zagovorniku. Slednji v izjavi meni, da je vrhovni državni tožilec v odgovoru zavzel takšno stališče, ki ga Vrhovno sodišče pri odločanju ne bi smelo upoštevati.

6. Zahteva za varstvo zakonitosti uveljavlja kršitev pravice obrambe (29. člena Ustave RS), ker prvostopenjsko sodišče ni dovolilo izvajanja dokazov, ki so bili ključnega pomena za obsojenca, temu pa je popolnoma neutemeljeno sledilo tudi pritožbeno sodišče, zaradi česar je prišlo do hudega posega v obsojenčeve temeljne pravice v okviru kazenskega postopka, predvsem v pravico do učinkovite obrambe. Sodišče je neutemeljeno zavrnilo obsojenčeve dokazne predloge za opravo poizvedb na PP Krško o osebi policista, ki je kritičnega večera kontaktiral s P.R. in za zaslišanje policista, pribavo izpisov izhodnih in dohodnih klicev za telefonske številke, ki jih je uporabljal P.R., predvsem pa za zaslišanje D.K. in za zaslišanje novega izvedenca cestnoprometne stroke.

7. Zagovornik je na glavni obravnavi (list. št. 106) predlagal,da se na PP Krško opravijo poizvedbe o osebi policista, ki naj bi 26.10.2006 po obravnavani nesreči kontaktiral po telefonu s P.R. Utemeljil je, naj ga sodišče povabi ter zasliši, saj je pomembno, kako je razgovor potekal in na kakšen način je R. obrazložil svoj „pobeg“ s kraja prometne nesreče. Prav tako je predlagal, da sodišče pridobi izpise operaterjev mobitela glede vseh izhodnih in dohodnih klicev na telefonskih številkah, opravljenih 26.10.2006 od 20.30 ure do naslednjega dne 27.10.2006 do 12.00 ure. Na glavni obravnavi (list. št. 131) je sodišče zavrnilo izvedbo predlaganih dokazov z utemeljitvijo, da ne bi pripomogli k razjasnitvi zadeve. Na glavni obravnavi 22.8.2008 (list. št. 142) se je obsojenec skliceval na izvedensko mnenje D.K. in ga sodišču predložil v pisni obliki z izdelano skico. Na tej glavni obravnavi je zagovornik predlagal, da sodišče zasliši D.K. z navedbo, da bo predstavil vse svoje ugotovitve iz izvedenskega poročila in da mu sodišče omogoči predstavitev njegovih ugotovitev s pomočjo računalniške simulacije dogodka. Po zaslišanju izvedenca dr. N.Č. na glavni obravnavi 20.10.2008 je sodišče zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje D.K. s kratko obrazložitvijo, da ne bi pripomoglo k razjasnitvi stvari. Zavrnilo je tudi zagovornikov predlog za odreditev drugega izvedenca cestnoprometne stroke, ker je v zadevi bil odrejen tak izvedenec, ki je svoje mnenje podal v skladu s pravili stroke in nepristransko. Sodišče prve stopnje je tudi v obrazložitvi sodbe navedlo razloge, zaradi katerih ni ugodilo dokaznim predlogom. Pritožbene navedbe, povezane z dokaznim predlogom za zaslišanje D.K. in za postavitev drugega izvedenca cestnoprometne stroke, je presodilo sodišče druge stopnje in takšno presojo tudi utemeljilo z izčrpnimi razlogi. Prav tako se je opredelilo do ostalih dokaznih predlogov (obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje na 4. in deloma 5. strani).

8. Sodišče glede na načelo proste presoje dokazov (drugi odstavek 18. člena ZKP) samo odloča, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost, pri čemer ni dolžno izvesti vsakega predlaganega dokaza. Zavrniti jih sme, če ugotovi, da je za odločitev dovolj podlage, predlagani dokazi pa so taki, da ne spreminjajo stanja stvari. Dokaznim predlogom mora slediti le, če se izkaže, da bi lahko predlagani, a ne izvedeni dokazi ustvarjali dvom, ki bi zaradi domneve nedolžnosti lahko imel za posledico izrek oprostilne sodbe.

9. Sodišče prve stopnje je predlagane dokaze ocenilo z vidika navedenih kriterijev, pritožbeno sodišče pa jih je preizkusilo in presodilo v okviru pritožbenih navedb. Razlogi, s katerimi je obramba utemeljila dokazni predlog za zaslišanje policista PP Krško in za pridobitev izpisov telefonskih klicev, tudi ob splošnih navedbah zahteve ne dajejo podlage za zaključek, da bi izvedba teh dokazov lahko vplivala na spremembo ugotovljenih odločilnih dejstev. Glede na vse dejanske ugotovitve in presojo izvedenih dokazov, ki jo je sprejelo sodišče, izvedba teh dokazov zaradi razjasnitve okoliščin, na katere je opozorila obramba, ne bi mogla spremeniti ocene izpovedbe priče P.R. in s tem v zvezi tudi ne siceršnje dokazne ocene.

10. Zahtevi tudi ni mogoče pritrditi, da je sodišče tudi z zavrnitvijo dokaznih predlogov za zaslišanje D.K. in drugega izvedenca cestnoprometne stroke kršilo obsojenčevo pravico obrambe (drugi odstavek 371.člena ZKP v zvezi s 3. alinejo 29. člena Ustave RS).

11. Po določbi 257. člena ZKP sodišče odredi drugega izvedenca, če je njegov izvid nejasen, nepopoln ali sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, te pomanjkljivosti pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca. Glede na takšno določbo mora sodišče navedene pomanjkljivosti in neskladja v izvidu odpraviti z zaslišanjem postavljenega izvedenca, samo v primeru, če tega ne more storiti, ponovi dokazovanje tudi z novim izvedencem. Enako postopa sodišče tudi z mnenjem izvedenca, ki vsebuje njegovo strokovno presojo podatkov in dejstev, ki jih je upošteval v izvidu (258. člen ZKP). V ostalih določbah procesnega zakona je predpisan postopek odrejanja izvedenstva, med ostalim tudi položaj, v katerem sme sodišče postaviti izvedence, ki niso imenovani za sodne izvedence (četrti odstavek 249. člena ZKP). Ne glede na dejstvo, da sodišče odredi izvedenstvo oziroma postavi določenega izvedenca, ima stranka možnost angažirati strokovnjaka, ki mu v tem primeru določi nalogo in od njega zahteva določena pojasnila. Če tudi ima tak strokovnjak po Zakonu o sodiščih status sodnega izvedenca, ni pomočnik sodišča, temveč pomočnik stranke, saj dela po njenih navodilih in v njeno korist. V bistvu nastopa kot njen svetovalec, ki ji s strokovnim znanjem in izkušnjami pomaga pri uveljavljanju pravic. Sodišču predložena ekspertiza takega strokovnjaka ni izvedensko mnenje, temveč strokovno mnenje, ki ga je pridobila stranka in predstavlja del njenih navedb (enako sodba Vrhovnega sodišča RS, I Ips 328/2007 z dne 24.4.2008).

12. V tej zadevi je sodišče kot izvedenca cestnoprometne stroke postavilo dr.N.Č., ki je izdelal pisni izvid in mnenje. Sodišče ga je tudi zaslišalo na glavni obravnavi 20.10.2008 (list. št. 179-181), na kateri je obramba s postavljanjem vprašanj imela možnost pridobiti od izvedenca dodatna pojasnila. Kot je razvidno iz zapisnika o glavni obravnavi (list. št. 179 in 180), se je izvedenec opredelil tudi do zaključkov v strokovnem mnenju D.K. V tej situaciji je sodišče ocenilo izvid in mnenje dr.Č. kot popolna in strokovno utemeljena. Vse okoliščine, ki jih ponavlja zahteva in ki se nanašajo na zatrjevane pomanjkljivosti v tem izvidu in mnenju, sta presodili nižji sodišči in presojo utemeljili z obširnimi in razumnimi razlogi. Zato po eni strani ni mogoče sklepati, da je obramba s predloženim strokovnim mnenjem vzbudila takšen dvom v strokovnost in pravilnost izvida in mnenja dr.Č., da bi to zahtevalo ponovitev dokazovanja z drugim izvedencem cestnoprometne stroke, po drugi strani tudi ne, da je sodišče z zavrnitvijo dokaznih predlogov kršilo obsojenčevo pravico obrambe, ki je vplivala na zakonitost pravnomočne sodbe. Sicer pa je treba poudariti, da v obsegu, v katerem ne soglaša z izvedenskim mnenjem in v posledici tega z ugotovljenim dejanskim stanjem, zahteva v bistvu nakazuje v nasprotju z drugim odstavkom 420. člena ZKP na zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.

13. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je ugotovilo, da niso podane kršitve zakona, na katere se sklicuje vložnik zahteve. Zato je zahtevo zagovornik obsojenega P.Č. za varstvo zakonitosti zavrnilo (425. člen ZKP).

14. Ker je Vrhovno sodišče zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti, je v skladu z določbo 98.a člena v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena in 6. točko drugega odstavka 92. člena ZKP odločilo, da je obsojenec dolžan plačati sodno takso kot strošek, ki je nastal s tem izrednim pravnim sredstvom.