Jedro

Izvedenec ob takem stanju, ko ni zapisnika ali fotografij s kraja nesreče po dogodku, ne more in ne sme ugotavljati sam teh dejstev. To je vsekakor naloga sodišča, ki mora za izvedenca zbrati vso potrebno podlago, ki jo ta potrebuje za izdelavo izvedeniškega mnenja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se r a z v e l j a v i in vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da ji je tožena stranka dolžna plačati odškodnino za škodo, ki jo je utrpela 18.01.2003, ko je na sankaškem tekmovanju v parih, ki ga je organizirala tožena stranka, na precej zdelani sankaški progi naletela na vboklino, zaradi česar jo je zaneslo izven proge v betonsko posodo za odpadke, pri tem je z levim stopalom močno zadela v to posodo in utrpela zlom baze od druge do četrte metatarzale, kar je predstavljalo hudo telesno poškodbo. Sodišče je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka oprlo predvsem na izvedeniško mnenje sodnega izvedenca za šport-red in varnost na smučišču, R.Š., ki je pojasnil, da bi samo takojšen ogled dal podlago za strokoven odgovor na vprašanje, ali je bila vboklina, ki je obstajala na zgornjem delu proge vzrok za preusmeritev tožničinih sani in trk v betonsko posodo za smeti ob progi. Ker po nezgodi ni bil opravljen takojšen ogled, izvedenec na to vprašanje ni mogel odgovoriti. Po mnenju sodišča zato tožnica ni dokazala nedopustnega ravnanja tožene stranke niti vzročne zveze med nastalo škodo in morebitnim nedopustnim ravnanjem tožene stranke.

Zoper sodbo je vložila tožnica pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Tožnica navaja, da je sodišče postavilo izvedencu zelo splošna vprašanja, zato je predlagala dopolnitev izvedeniškega mnenja s tem, da naj upošteva izvedenec spisovne podatke, še zlasti priložene fotografske posnetke in izpovedi zaslišanih prič. Tudi v dopolnitvi izvedenec ni izhajal iz dokaznega gradiva. Izvedenec ni izključil možnosti, da bi zaradi nevarne vbokline lahko prišlo do preusmeritve sani in posledičnega trka v betonsko posodo za smeti ob progi. Tožnica je izvedbo dokaza z izvedencem predlagala zgolj iz previdnosti. Vsakomur je jasno, da mora organizator tekmovanja poskrbeti za varnost proge pa tudi za varen izlet iz nje. Strokovne in natančne odgovore je izvedenec vezal zgolj na takojšen opravljen ogled po nezgodi, vendar to, da takšen ogled ni bil opravljen, ne more biti odločujoči razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka. Načelne ugotovitve izvedenca potrjujejo navedbe tožeče stranke glede odgovornosti tožene stranke. Sodišče prve stopnje šteje za dokazano, da je vboklina obstajala. Za dokazano samo ni štelo to, da bi prav vboklina pomenila vzrok za nezgodo. Pri tem pa je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj v tem delu ni ocenilo izvedenih dokazov. Zadovoljilo se je z načelno ugotovitvijo izvedenca, vendar takšna utemeljitev odločitve ni pravilna. Ni točno, da tožeča stranka na izvedeniško mnenje in dopolnitev ni podala posebnih pripomb. Njene pripombe so razvidne iz pripravljalnih vlog z dne 11.09.2006 in 24.10.2006. Sodišče prve stopnje bi moralo ugotoviti dejansko stanje, zato je imelo tudi podlago v dokazih. Moralo bi upoštevati, da je šlo za organizirano tekmovanje, da je organizator izrecno jamčil, da bo poskrbel za ustrezno in zavarovano progo in da proga ni bila zavarovana, oziroma da ni bilo poskrbljeno za varen izlet iz nje, saj sicer tožnica ne bi trčila v betonsko posodo za odpadke. Organizator je bil pravočasno opozorjen na pomanjkljivosti proge, pa kljub opozorilom ni storil ničesar, da bi progo usposobil za varen spust s sanmi. Organizator bi moral urediti nevarne vbokline ali zavarovati progo tako, da zaradi te vbokline in posledičnega izleta iz proge tekmovalci ne bi trčili v smreko ali betonsko posodo za odpadke ali pa prekiniti tekmovanje, če ni bila možna nobena od prvih dveh variant. Ne more biti dvoma, da je bila prav vboklina vzrok za preusmeritev sani, saj tudi sodišče samo ugotavlja, da je vboklina obstajala in da je tožnica zletela s proge in se poškodovala. Zato ni logičen zaključek, da tožnica ni dokazala, da je bila vboklina vzrok za nezgodo. Tožnica je zaslišana kot stranka izpovedala, da je prav zaradi vbokline sani nenadoma preusmerilo. Enako je izpovedal V.R. Povedal je tudi, da je slišal za drug tekmovalni par, ki ga je pred njimi vrglo s proge na istem mestu in iz istega razloga. V zvezi s tem je opozoriti tudi na izpoved prič M.F. in E.D., ki sta tekmovala v paru in povedala, da sta prav zaradi vbokline štartala bolj desno, ker je bila levo neka luknja, torej sporna vboklina. Sodišče je torej dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovilo, razlogi sodbe so sami s seboj v nasprotju. Tožnica se sicer strinja, da sankanje samo po sebi ne predstavlja nevarne stvari. Vendar pa je objektivno lahko nevarna ta dejavnost prav zaradi navedene vbokline. Zato meni, da bi sodišče moralo zadevo presojati ne le glede na krivdno odgovornost, ampak tudi na objektivno. Prav zaradi vbokline so se sani preusmerile s proge. Zato tudi materialno pravo ni bilo prav uporabljeno in tožnica predlaga razveljavitev sodbe ali spremembo v vmesno sodbo.

Obe toženi stranki na sta odgovorili na pritožbo. Obe menita, da je sodišče prve stopnje o zadevi pravilno odločilo in predlagata zavrnitev tožničine pritožbe in potrditev zavrnilne sodbe.

Pritožba je utemeljena.

Utemeljena je kritika v izpodbijani sodbi obrazložene dokazne ocene, saj sodišče prve stopnje dokaza z izvedencem ni izpeljalo v skladu z določbami Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Po 252.čl. ZPP vodi sodišče dokazovanje z izvedencem tako, da mu označi predmet, ki naj ga pregleda, mu postavlja vprašanja in zahteva po potrebi pojasnila glede danega izvida in mnenja. Izvedencu se lahko dajejo pojasnila, lahko pa se mu tudi dovoli pregled spisov. Na zahtevo izvedenca se lahko izvedejo v skladu s 7.čl. ZPP tudi dodatni dokazi, da se ugotovijo okoliščine, ki so pomembne, da bi si mogel izvedenec ustvariti mnenje. Zato bi v konkretni zadevi moral izvedenec, ko je ugotovil, da po nesreči ni bil opravljen takojšen ogled in da torej nima podatkov o tem, kakšna je bila proga, ko se je po njej peljala tožnica z drugim tekmovalcem v paru, sodišče opozoriti, da mu v skladu z 2.odst. 252.čl. ZPP posreduje potrebno podlago za izdelavo izvedeniškega mnenja. Stališče, da ne more odgovoriti na konkretna vprašanja, ali bi v tem primeru moral organizator med potekom tekmovanja progo urediti tako, da ne bi bilo vboklin oziroma ali je bila vzrok preusmeritve sani in trk v betonsko kanto vboklina na progi, ker ni bil opravljen takojšnji ogled, je zmotno. Izvedenec ob takem stanju, ko ni zapisnika ali fotografij s kraja nesreče po dogodku, ne more in ne sme ugotavljati sam teh dejstev. To je vsekakor naloga sodišča, ki mora za izvedenca zbrati vso potrebno podlago, ki jo ta potrebuje za izdelavo izvedeniškega mnenja. Ta podlaga pa v konkretni zadevi ni bila zbrana oziroma izvedencu predočena, čeprav je sodišče v tej smeri izvajalo dokaze in je celo v sodbi zapisalo, da je ugotovilo obstoj vbokline. Vendar tega izvedencu ni predočilo. Dejansko stanje zato v izpodbijani sodbi ni pravilno in popolno ugotovljeno, saj sodišče prve stopnje na eni strani sledi izvedeniškemu mnenju, v katerem se ugotavlja, da zaradi neobstoja takojšnjega ogleda ni mogoče odgovoriti na ključna vprašanja tega spora, na drugi strani pa dokazov, to je izpovedi zaslišanih prič in tožnice sodišče ni dokazno ovrednotilo in glede teh ključnih dejanskih ugotovitev predočilo izvedencu ugotovljenih dejstev, ki so bila sporna in ki so, kot povedano, ključnega pomena za odločitev. Zato je pritožbeno sodišče moralo utemeljeni pritožbi tožnice, ki torej utemeljeno uveljavlja tako pritožbena razloga bistvene kršitve postopka v zvezi z izvedenim dokaznim postopkom, kot zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ugoditi in izpodbijano sodbo po 355.čl. ZPP razveljaviti ter vrniti zadevo v novo odločanje.

V ponovnem postopku bo sodišče prve stopnje moralo izvedencu predočiti potrebno podlago, ki jo ta potrebuje za izdelavo mnenja o tem, ali bi moral organizator med potekom tekmovanja urediti progo tako, da ne bi bilo vboklin oziroma ali je vboklina bila vzrok za preusmeritev sani in trk v betonsko posodo za smeti ob progi in zatem o zadevi ponovno odločiti. Pritožbeno sodišče pa nima pomislekov glede materialnopravne presoje, da lahko pride v tej zadevi v poštev samo krivdna odgovornost tožene stranke, ne pa tudi objektivna, saj tudi če je bila v progi vboklina, takšna proga za sankanje še vedno ni predstavljala sama po sebi nevarne stvari.

Odločba o stroških pritožbenega postopka temelji na členu 165 ZPP.