Jedro

Kot pravilno opozarja tožnik v odgovoru na tožbo, zamudne sodbe ni dopustno izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP). Bistvo pritožbe pa je ravno v nestrinjanju z dejstvi, na katera je sodišče oprlo odločitev. Takšne pritožbene navedbe niso upoštevne. Toženec, ki ni vložil odgovora na tožbo, je z nasprotovanjem dejanski podlagi zahtevka in s podajo dokaznih predlogov šele v pritožbi zoper zamudno sodbo prepozen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del zamudne sodbe.

II. Tožnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo razsodilo, da je toženec dolžan tožniku v roku 15 dni obračunati osnovno plačo: - za julij 2019 v višini 878,55 EUR bruto in izplačati neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 8. 2019 do plačila, - za avgust 2019 v višini 255,06 EUR bruto in izplačati neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 9. 2019 do plačila, vse v roku 15 dni. Zavrnilo je, kar je tožnik iz naslova teh dveh plač zahteval več (I. točka izreka). Tožencu je naložilo še, da je dolžan tožniku obračunati dodatek za nadurno delo: - za julij 2019 v višini 285,20 EUR bruto in izplačati neto dodatek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 8. 2019 do plačila, - za avgust 2019 v višini 54,40 EUR bruto in izplačati neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 9. 2019 do plačila. Zavrnilo je, kar je tožnik iz tega naslova zahteval več (II. točka izreka). Tožencu je naložilo tožniku obračunati še dodatek za delo ob nedeljah za avgust 2019 v bruto znesku 47,10 EUR in izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 9. 2019 do plačila, zavrnilo pa je presežek tega zahtevka (III. točka izreka). Tožencu je naložilo še izplačilo stroškov prevoza za julij in avgust 2019 v višini po 33,80 EUR mesečno z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v mesecu za pretekli mesec, zavrnilo pa je zahtevek za izplačilo stroškov prevoza za junij 2019 (IV. točka izreka). Ugodilo je tudi zahtevku za izplačilo stroškov prehrane za julij 2019 v višini 128,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 8. 2019 do plačila ter za avgust 2019 v višini 51,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 9. 2019 do plačila, zavrnilo pa je zahtevek za izplačilo stroškov prehrane za junij 2019 (V. točka izreka). Odločilo je še, da je toženec dolžan tožniku izplačati sorazmerni del regresa za letni dopust za leto 2019 v višini 73,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 8. 2019 do plačila, višji zahtevek iz tega naslova pa je zavrnilo (VI. točka izreka). Zavrnilo je tudi zahtevek za izplačilo odpravnine in odškodnine za čas odpovednega roka (VII. točka izreka) ter odločilo, da je toženec dolžan tožniku plačati stroške v višini 391,99 EUR, v roku 15 dni, nato z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (VIII. točka izreka).

2. Zoper ugodilni del sodbe se pritožuje toženec. Navaja, da je bil od 28. 11. 2019 do 10. 4. 2020 večino časa odsoten iz Slovenije zaradi dela v tujini. Nikoli ni prejel pošte, da naj se oglasi na sodišču, da bi se izprašalo priče glede tožnikovega dela pri njem. Ni pravilno, da ni mogel v živo izpovedati. Kar je tožnik navedel, je laž. Toženec bi priznal dokazano, ne pa izmišljeno. Pravda mora biti na strani resnice in dejstev. Zato naj se določi datum za razpravo. Predlaga zaslišanje dveh prič.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev, saj zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS,. št. 26/99 in nasl.) izpodbijani del zamudne sodbe preiskusilo v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v navedeni določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Kot pravilno opozarja tožnik v odgovoru na tožbo, zamudne sodbe ni dopustno izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP). Bistvo pritožbe pa je ravno v nestrinjanju z dejstvi, na katera je sodišče oprlo odločitev. Takšne pritožbene navedbe niso upoštevne. Toženec, ki ni vložil odgovora na tožbo, je z nasprotovanjem dejanski podlagi zahtevka in s podajo dokaznih predlogov šele v pritožbi zoper zamudno sodbo prepozen.

7. Sicer pa toženec v pritožbi ne uveljavlja, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe po prvem odstavku 318. člena ZPP, ki določa, da sodišče izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudno sodbo), če tožena stranka v roku iz 277. člena ZPP ne odgovori na tožbo in so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da je tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor; 2. da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP); 3. da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; 4. da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

8. Toženec tako ne uveljavlja npr., da mu tožba ne bi bila pravilno vročena v odgovor, ampak se zavzema za razpis naroka za glavno obravnavo in izvedbo dokaznega postopka. Bistvena posledica toženčeve pasivnosti, ker ni odgovoril na tožbo, pa je ravno v tem, da je sodišče utemeljeno sledilo tožnikovim dejanskim navedbam, na katere je oprlo utemeljenost zahtevkov (razen v manjših delih, ki so predmet zavrnitve in niso pod pritožbo) iz naslova plače, nadurnega dela, nedeljskega dela, stroškov prevoza in prehrane ter regresa za letni dopust. Pri tem je pravilno uporabilo relevantne določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.) in Kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti (KPGD, Ur. l. RS, št. 101/2015 in nasl.). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo izpolnjevanje vseh pogojev za izdajo zamudne sodbe.

9. Ker torej niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del zamudne sodbe (353. člen ZPP).

10. Tožnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 155. in 165. člena ZPP).