Posredno razkritje članstva v novinarski organizaciji z objavo odločitev NČR

Datum

25.04.2024

Številka

07121-1/2024/496

Kategorije

Društva, Mediji, Občutljivi OP, Posebne vrste OP, Svetovni splet, Uradni postopki

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje v zvezi z objavljanjem odločitev Novinarskega častnega razsodišča (NČR). Navajate, da osnovni okvir za delo NČR predstavljata statuta društva novinarjev (DNS) in sindikata novinarjev (SNS), saj je razsodišče skupni organ obeh organizacij. Zanima vas, ali je določba statutov, da za člane novinarskih organizacij NČR sprejema razsodbe, za nečlane pa stališča, v skladu z ZVOP-2, torej ali se s posrednim razkritjem podatka, da je nekdo član ene oziroma obeh novinarskih organizacij, prekomerno posega v njegovo zasebnost.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Pri presoji zakonitosti javne objave osebnih podatkov je nujno upoštevati namen takšne obdelave. Varstvo svobode izražanja, ki vključuje obdelavo v novinarske namene, v razmerju do pravice do varstva osebnih podatkov ureja 73. člen ZVOP-2. Drugi odstavek tega člena opredeljuje dopusten obseg obdelave osebnih podatkov za namene svobode izražanja ter določa pogoje, pod katerimi se ta lahko izvaja.

Ali so v obravnavani situaciji izpolnjeni te pogoji, mora dokončno presoditi upravljavec. Četudi je podana ustrezna pravna podlaga, pa bi bilo upoštevaje načelo najmanjšega obsega podatkov, strožjega varstva osebnih podatkov posebne vrste in splošnega načela sorazmernosti primerneje, da se z različnim poimenovanjem odločitev NČR za člane ter nečlane DNS in SNS, ki so predmet javne objave, ne bi niti posredno razkrivalo njihovega morebitnega članstva v teh organizacijah.

Obrazložitev

IP uvodoma pojasnjuje, da izven nadzornega postopka ne more presojati zakonitosti konkretnih obdelav osebnih podatkov niti v mnenju presojati skladnosti konkretnih določb pravnega akta organizacije z ZVOP-2. Prav tako je pristojnost IP omejena na področje varstva osebnih podatkov, ki ga ureja 38. člen Ustave RS, vaš primer pa se nanaša tudi na del širše pravice do zasebnosti iz 35. člena Ustave RS in pravice do svobode izražanja iz 39. člena Ustave RS. Zato vam v zvezi z vašim vprašanjem v nadaljevanju podajamo zgolj splošna pojasnila ter pravna izhodišča.

Pri javni objavi osebnih podatkov je nujno upoštevati namen takšne obdelave. V primeru, ki ga opisujete, gre za objavo osebnih podatkov v novinarske namene, kar je pomembno pri izbiri pravne podlage, da se uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja uravnoteži s pravico do varstva osebnih podatkov, kot to narekuje 85. člen Splošne uredbe.

Iz statutov DNS in SNS izhaja, da je NČR njun skupni organ, katerega naloga je zaščita svobode govora ter kakovostnega in odgovornega novinarstva. Z obravnavanjem primerov in pojavov, ki naj bi pomenili kršitev načel novinarske etike, NČR skrbi, da člani DNS spoštujejo kodeks. V prid ugledu poklicnih novinarjev v javnosti in da bi zagotovilo spoštovanje pravic tako novinarjev kot državljanov, oziroma oseb, ki jih zadeva poročanje v množičnih medijih, NČR obravnava tudi primere očitanih kršitev Kodeksa novinarjev Slovenije avtorjev, ki niso člani DNS in drugih avtorjev uredniških vsebin, ki niso novinarji. Postopek se lahko konča z razsodbo, če gre za člane novinarskih organizacij, oziroma s stališčem, če gre za ne člane, možna pa je tudi poravnava med novinarjem in pritožnikom. Kot izhaja iz spletne strani NČR, so razsodbe/stališča NČR po svoji vsebini mnenje tega organa in nimajo značaja sodb ali odločb, s katerimi se v nekem uradnem postopku izrekajo sankcije ali odloča o posameznikovih pravicah. Odločitve NČR so javne in tudi javno objavljene.

Varstvo svobode izražanja v razmerju do pravice do varstva osebnih podatkov ureja 73. člen ZVOP-2. Skladno z drugim odstavkom tega člena se lahko v okviru svobode izražanja osebni podatki za namene obveščanja javnosti s strani medijev, književnega, umetniškega ali raziskovalnega ustvarjanja, resne kritike, obrambe kakšne pravice ali varstva upravičene koristi in izobraževanja ali izobraževanja prek javno dostopnih objav in publikacij, obdelajo, objavijo ali drugače razkrijejo, med drugim tudi, če:

1.je posameznik za obdelavo, objavo ali razkritje osebnih podatkov dal privolitev;

2.je posameznik osebne podatke že javno objavil ali dal na razpolago javnosti;

3.so osebni podatki na zakonit način že bili dostopni javnosti;

4.so bili osebni podatki pridobljeni na podlagi prisotnosti posameznika na javno dostopnih krajih ali dogodkih, kjer posameznik glede na vse okoliščine ne more razumno pričakovati varstva zasebnosti, ter na način, ki ne pomeni občutnega posega v razumno pričakovano zasebnost;

5.gre za zakonito objavo mnenja ali vrednostne ocene, kjer je objava osebnih podatkov nujna za utemeljitev tega mnenja ali vrednostne ocene;

6.so bili osebni podatki pridobljeni na drug zakonit način;

7.javni interes po obveščanju javnosti, pravica do obveščenosti ter svoboda izražanja prevladajo nad upravičenimi interesi varstva zasebnosti in drugih osebnostnih pravic posameznika ali

8.tako določa drug zakon.

Za zakonito javno objavo osebnih podatkov v okviru svobode izražanja mora biti torej izpolnjen eden izmed zgoraj navedenih pogojev. V obravnavani situaciji bi lahko prišla v poštev denimo pravna podlaga po 3., 5. ali 7. točki, torej da so bili osebni podatki na zakonit način že dostopni javnosti oziroma zaradi zakonite objave mnenja NČR, ki ga predstavljajo njegove razsodbe in stališča, oziroma že zaradi prevladujočega javnega interesa po obveščanju javnosti ter svobode izražanje nad upravičenimi interesi varstva osebnostnih pravic posameznika. Vendar pa mora upravljavec ob upoštevanju vseh okoliščin sam dokončno presoditi, ali so za javno objavo osebnih podatkov novinarjev in drugih avtorjev, ki niso novinarji, vendar objavljajo prispevke v množičnih medijih, izpolnjeni pogoji za obdelavo iz 73. členu ZVOP-2.

IP pa opozarja, da četudi je podana ustrezna pravna podlaga za javno objavo osebnih podatkov v novinarske namene, mora biti obdelava skladna z vsemi načeli v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ki jih določa 5. člen Splošne uredbe. Določba točke c prvega odstavka tega člena zahteva, da so osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Prav tako je treba upoštevati, da so na podlagi 9. člena Splošne uredbe osebni podatki, ki razkrivajo članstvo v sindikatu, posebne vrste osebni podatki, ki uživajo strožje varstvo. Zato bi bilo z vidika splošnega načela sorazmernosti po mnenju IP načeloma primerneje, da se z različnim poimenovanjem odločitev NČR za člane ter nečlane DNS in SNS, ki so predmet javne objave, ne bi niti posredno razkrivalo njihovega morebitnega članstva v teh organizacijah, razen če bi za to obstajal posebej utemeljen razlog.

Na koncu IP še dodaja, da v skladu s prvim odstavkom 19. člena ZVOP‑2 v zvezi s tretjim odstavkom 73. člena ZVOP-2 za obravnavo pravic in drugih zahtevkov posameznikov ni pristojen kot nadzorni organ, razen če gre za nadzor nad zakonitostjo posredovanja, razkritja ali omogočanja nepooblaščenega dostopa do osebnih podatkov iz zbirke za namene izvajanja svobode izražanja v skladu z drugim odstavkom 19. člena ZVOP‑2. Upoštevaje relativno novost teh določb pa se praksa glede razmejitve na tem področju še vedno oblikuje.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravila

Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka