Jedro

Zakon je treba razlagati vsebinsko. Če upravna odločba vsebinsko še ni odločila o funkcionalnem zemljišču v celoti, jo je treba pri določitvi pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred 1. 1. 2003, upoštevati kot pravno relevantno okoliščino skupaj z drugimi okoliščinami primera, ugotovljenimi po merilih iz 7. člena ZVEtL.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Druga nasprotna udeleženka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je kot pripadajoče zemljišče k stavbi in s tem splošni del stavbe z naslovom ..., …, identifikacijska št. ... določilo parcelno št. 638/3 (prav: 678/3) k.o. X (točka I. izreka izpodbijanega sklepa). Odločilo je, da se bo sklep v zemljiški knjigi pri parcelni št. 678/3 k.o. X izvedel po uradni dolžnosti v vrstnem redu zaznambe predmetnega postopka s časom začetka učinkovanja 28. 6. 2012 (točka II. izpodbijanega sklepa).

2. Pritožbo vlaga druga nasprotna udeleženka. Sklep izpodbija v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo sklepa tako, da se predlog zavrže oz. zavrne. Podrejeno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Uvodoma pritožba ugotavlja, da je v izreku pod točko I pisna pomota pri zapisu parcelne št. 638/3 namesto pravilno: parcelna št. 678/3 k.o. X. V nadaljevanju podaja pravna izhodišča in merila za določitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL(1). Pojasnjuje pojem funkcionalnega zemljišča in njegove stvarnopravne učinke. Glede konkretno obravnave zadeve sodišču očita napačno uporabo materialnega prava – petega odstavka 30. člena ZVEtL. Ob ugotovitvi, da je bila že izdana pravnomočna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča k obravnavani stavbi z dne 15. 3. 2000, pravnomočna dne 5. 4. 2000, se upoštevaje navedeno pravno določilo šteje, da je pripadajoče zemljišče k stavbi tisto, ki je bilo določeno kot funkcionalno zemljišče ali gradbena parcela po pravnomočni odločbi upravnega organa. Predlog bi bilo treba zavreči, ker gre za že razsojeno stvar (res iudicata). Ponovno odločanje o isti stvari prepoveduje ustavno načelo ne bis in idem. O tem obstaja sodna praksa, ki jo navaja(2). Odločba, na katero se sklicuje sodišče(3), je v sodni praksi osamljena in obravnava drugačno dejansko stanje. Upravni organ tam še ni odločal o parcelah, ki so bile obravnavane pred sodiščem, v obravnavani zadevi je upravni organ odločil, da funkcionalno zemljišče predstavlja del parcele št. 678/3 k.o. X, ki v naravi predstavlja njivo v izmeri 666 m2. Na podlagi zahtevka predlagateljev in zbrane prostorske in gradbene dokumentacije je odločil o funkcionalnem zemljišču in izdal odločbo. Zaradi obstoja upravne odločbe, s katero je bilo v celoti odločeno o funkcionalnem zemljišču, prvostopenjsko sodišče ne bi smelo upoštevati ostalih kriterijev, ki jih določa ZVEtL, ker je na tako upravno odločbo vezano. Ugotovitve izvedenca niso pomembne in na odločitev o zadevi nimajo vpliva. Priglaša pritožbene stroške.

4. Predlagatelji so odgovorili na vloženo pritožbo. Navajajo, da je izpodbijani sklep pravilen.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritožnica upravičeno opozarja na očitno pisno pomoto pri zapisu parcelne številke zemljišča v točki I. izreka. Tako iz izreka v tožbi II kot iz obrazložitve izhaja, da je sodišče obravnavalo in določilo kot pripadajoče zemljišče k obravnavani stavbi zemljišče s parcelno št. 678/3 in ne s parcelno št. 638/3, kot je pomotoma zapisalo v točki I. izreka. Ker sodišče lahko kadarkoli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote samo, sklep pa zaradi navedene pomote ni tako nerazumljiv, da ga ne bi bilo mogoče obravnavati, je pritožbeno sodišče vsebinsko obravnavalo pritožbo, popravni sklep pa bo izdalo sodišče prve stopnje (328. člena ZPP(4) v zvezi s 37. členom ZNP)(5).

7. Bistveni pritožbeni očitek je, da je sodišče z določitvijo pripadajočega zemljišča k obravnavani stavbi na celotni parcelni št. 678/3 ponovno odločalo o isti stvari kot upravni organ v odločbi o določitvi funkcionalnega zemljišča iz leta 2000 (absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP) in s tem kršilo materialnopravno pravilo iz petega odstavka 30. člena ZVEtL. Glede na ugotovljene dejanske okoliščine primera so očitki neutemeljeni.

8. Sodišče je ugotovilo, da je bila obravnavana večstanovanjska stavba zgrajena v letu 1962 in da je bila izdana upravna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča k stavbi v obsegu parcelne št. 678/2 (ki po današnjem stanju v celoti predstavlja zemljišče pod obravnavano stavbo in je v zemljiški knjigi že evidentirana kot splošni skupni del stavbe v etažni lastnini) ter dela parcelne št. 678/3 k.o. X. Pravilna je ocena in ugotovitev, da s tem še ni bilo odločeno o funkcionalnem zemljišču v celoti. Kot izhaja iz izvedeniškega mnenja na red. št. 29 spisa (točka 3 mnenja) in odločbe na list. št. 55 spisa, je upravni organ namreč odločal o obsegu funkcionalnega zemljišča zgolj v mejah postavljenega predloga predlagateljev, oprtega na strokovni elaborat. Slednji je opisno in v grafičnem prikazu izkazoval, naj se kot funkcionalno zemljišče obravnava le del parcelne št. 678/3 ter del parcelne št. 678/2. Identični obseg zemljišča, kot je bil predlagan v strokovnem elaboratu, je bil povzet v upravno odločbo. Zmotno je pritožbeno naziranje, da sodišče v obravnavani zadevi, ko obravnava celotno parcelno št. 678/3, ponovno odloča o isti stvari. Upravni organ še ni odločal, ali del parcelne št. 678/3, ki ga je predlagal izločil iz predloga za določitev funkcionalnega zemljišča v upravnem postopku, predstavlja funkcionalno zemljišče k stavbi. Ker ni objektivne identitete zahtevka, sklep ni obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka po 12. točki 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

9. V dejanskem pogledu gre za identični položaj kot v zadevi VSL I Cp 1773/2014, na katerega se je oprlo sodišče pri razlagi vezanosti na upravno odločbo o funkcionalnem zemljišču in razlagi določbe petega odstavka 30. člena ZVEtL. Tako kot tam je tudi v obravnavani zadevi upravni organ odločal le o tem, ali točno določeni in opisno opredeljeni del parcelne št. 678/3 (v zadevi I Cp 1773/2014 pa ali parcela št. 1003/2) predstavlja funkcionalno zemljišče k stavbi ali ne. V obeh zadevah je sodišče v postopku po ZVEtL odločalo o drugih zemljiščih, ki niso bila predmet upravnega postopka (v zadevi I Cp 1773/2014 o drugih parcelah, v obravnavani zadevi o drugem delu parcele št. 678/3). Drugačne pritožbene navedbe so zmotne in nimajo podlage v zbranem procesnem gradivu.

10. Ker o preostalemu delu parcele št. 678/3 v upravnem postopku še ni bilo odločeno, je o predlogu, ki v tem postopku meri (tudi) nanj, sodišče prve stopnje odločilo, upoštevaje tudi ostale kriterije iz četrtega odstavka 7. člena ZVEtL v zvezi s 30. členom istega zakona. Po presoji pritožbenega sodišča je ravnalo pravilno. Drži, da je sodna praksa sprva razlagala 30. člen ZVEtL strogo gramatikalno. Kot pripadajoče zemljišče je primarno štelo (le) tisto zemljišče, ki je bilo določeno s pravnomočno odločbo o določitvi funkcionalnega zemljišča. Zavzeto je bilo stališče, da pravnomočno upravna odločba izključuje možnost določitve pripadajočega zemljišča po kriterijih iz 7. člena ZVEtL(6). To pa lahko velja le za tiste primere, ko je bilo že z upravno odločbo vsebinsko in celovito določeno funkcionalno zemljišče. Po stališču novejše sodne prakse je treba zato v vsakem primeru posebej preučiti, kaj oziroma o čem je bilo z upravno odločbo že odločeno(7). Zakon je treba razlagati torej vsebinsko. Če upravna odločba vsebinsko še ni odločila o funkcionalnem zemljišču v celoti, jo je treba pri določitvi pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred 1. 1. 2003, upoštevati kot pravno relevantno okoliščino skupaj z drugimi okoliščinami primera, ugotovljenimi po merilih iz 7. člena ZVEtL. Pravilnost take razlage zakona, ki v 30. členu napotuje na smiselno uporabo 7. člena zakona za določanje pripadajočega zemljišča k stavbam, zgrajenim pred 1. 1. 2003, potrjuje tudi namera zakonodajalca, da v tem delu zakon spremeni. Po noveli ZVEtL-1 bodo v zakonu določena le temeljna napotila in merila, ki jih sodišče ugotovi pri obsegu pripadajočega zemljišča, pri čemer bo za pripadajoče zemljišče mogoče šteti zemljišče, ki je bilo z upravno odločbo določeno kot funkcionalno zemljišče šele, če se z uporabo drugih meril ne bo dokazalo drugače. 11. Na podlagi izvedeniškega mnenja, upravne odločbe ter ogleda je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v prostorskih aktih, veljavnih v času odločanja upravnega organa, ni bilo vsebinskih meril in pogojev, ki bi narekovali delitev parcelne št. 678/3 k.o. X in da je v splošnem, z vidika funkcionalne in morfološke celovitosti, glede na obliko, velikost in lokacijo preostanka deljene zemljiške parcele št. 678/3 določeni obseg funkcionalnega zemljišča v upravni odločbi nelogičen in neprimeren. Iz nadaljnjih dejanskih ugotovitev sodišča izhaja, da je investitor (pravni prednik prvega nasprotnega udeleženca) v sistemu družbene lastnine pridobil celotno zemljiško parcelo št. 678/3 namensko za gradnjo obravnavane večstanovanjske stavbe, da z vidika dejanske rabe celotna parcelna št. 678/3 predstavlja površino dostopnih poti, dovozov, parkirnih prostorov, prostorov za smetnjake ter prostore za igro, sporni del pa je v naravi zelenica, ki so jo ves čas redno uporabljali in vzdrževali stanovalci obravnavane stavbe. Sporni del zemljišča, ki ni bil zajet v upravni odločbi, tudi ni v splošni uporabi niti na tem delu ni zaznambe javnega dobra.

12. Navedenih dejanskih ugotovitev pritožba ne graja. Tudi pritožbeno sodišče jih sprejema in ugotavlja, da je sprejeta odločitev z določitvijo celotne parcelne št. 678/3 kot pripadajočega zemljišča k obravnavani stavbi, tudi pravno pravilna.

13. Pritožbeni razlogi torej niso podani. Ugotovljena so vsa pravno relevantna dejstva, materialno pravo je pravilno uporabljeno, sklep pa ni obremenjen z uveljavljenimi niti z uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami. Zato ga je pritožbeno sodišče potrdilo, pritožbo pa kot neutemeljeno zavrnilo.

14. O priglašenih pritožbenih stroških pritožnice je odločeno na podlagi prvega odstavka 35. člena ZNP, po katerem vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka.

Op. št. (1): Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi, Ur. l. RS, št. 45/2008 s spremembami.

Op. št. (2): Sklep VSL I Cp 1036/2015 z dne 27. 5. 2015, sklep VSL II Cp 2308/2012. Op. št. (3): Sklep VSL II Cp 1773/2014 Op. št. (4): Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 29/1999 s spremembami.

Op. št. (5): Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS, št. 30/1986 s spremembami.

Op. št. (6): VSL II Cp 2308/2012, II Cp 2556/2013 in druge.

Op. št. (7): VSL I Cp 1773/2014.