Jedro

Zavarovalnina, ki jo je dolžan plačati Sklad za vzajemno pomoč obrtnikov na podlagi vplačanih prispevkov, ni pokojnina v smislu ZPIZ, temveč je dejansko renta. Spor o višini rente pa je premoženjski spor, za katerega je stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

Tožeča stranka je 5. 1. 1998 vložila pri Okrajnem sodišču v Ljubljani tožbo, s katero je zahtevala priznanje pravice do invalidske zavarovalnine. Okrajno sodišče se je s sklepom z dne 1. 2. 1999 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje in sklenilo, da po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopi Delovnemu in socialnemu sodišču. Sodišče ugotavlja, da gre v obravnavani zadevi za spor s področja socialne varnosti, ker se spor nanaša na priznanje invalidske zavarovalnine, torej gre za spor o pravici iz invalidskega zavarovanja. Za tovrstne spore pa je pristojno socialno sodišče. Višje sodišče v Ljubljani je pritožbo tožene stranke zavrnilo z utemeljitvijo, da gre za spor o pravici iz dodatnega prostovoljnega zavarovanja oziroma za spor o izvrševanju pogodb o vključitvi v prostovoljno zavarovanje.

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani pristojnosti ni sprejelo in je s predlogom z dne 3. 12. 2001 predlagalo Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, da odloči o nastalem sporu o pristojnosti. Sodišče navaja, da v danem primeru ne gre za uveljavljanje pravice do in iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jo ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V predmetni zadevi gre za razmerje med pravdnima strankama določeno s Pravili Sklada za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov. Zato konkretni spor ni socialni spor v smislu določb 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94).

Predlog je utemeljen.

Delovna in socialna sodišča so specializirana sodišča in so pristojna za reševanje samo tistih sporov, za katere zakon tako določa. Ti spori so določeni v 5. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih. Med temi spori niso navedeni premoženjski spori, ki izvirajo iz civilnopravnih razmerij, ki jih stranke pogodbeno urejajo.

Zavarovalnina, ki jo svojim članom zagotavlja tožena stranka, ni pravica iz invalidskega zavarovanja v smislu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V obravnavanem primeru gre dejansko za rentno zavarovanje, in plačilo rente, s strani tožene stranke, na podlagi vplačanih prispevkov. Spor o višini rente - zavarovalnine - pa je premoženjski spor, za reševanje katerih so pristojna sodišča splošne pristojnosti (99. in 101. člen Zakona o sodiščih, Uradni list RS, št. 19/94 in nasl.).

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99) in ob upoštevanju 114. člena Zakona o sodiščih sklenilo, da je za odločanje v tem sporu pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani. Enako je Vrhovno sodišče odločilo že v dosedanjih sporih o pristojnosti, ko je šlo za zahtevke za priznanje pravic iz sredstev Sklada za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov (na primer sklep št. VIII R 14/98, Zbirka odločb 1998-2000, Vrhovno sodišče Republike Slovenije, Delovno-socialni oddelek, GV, 2001).