Jedro

Zoper odločbo, s katero je sodišče prve stopnje potrdilo sporazum med strankama, je vložila toženka pritožbo, v kateri je navajala, da ni zavezana za plačilo določenih zneskov, razen tega pa je v odločbo delno napačno povzeta vsebina sporazuma med tožnico in organizacijo, ki je prevzela obveznosti toženke. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrglo, ker ima zoper odločbo pravico do pritožbe le družbeni pravobranilec samoupravljanja. Revizijsko sodišče je revizijo zavrnilo, ker ima toženka pravico izpodbijati tako odločbo le s tožbo, pristojni javni tožilec pa z zahtevo za varstvo zakonitosti.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje z odločbo potrdilo sklenjen sporazum med strankama, ki ga je predložila toženka. Pred izdajo odločbe je sodišče na podlagi četrtega odstavka 32. člena zakona o sodiščih združenega dela (ZSZD - Uradni list SFRJ, št. 24/74 in 38/84), ki se smiselno uporablja kot predpis Republike Slovenije v skladu z določilom prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94), poslalo sporazum na vpogled družbenemu pravobranilcu samoupravljanja, ki je dal k sporazumu soglasje. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrglo kot nedovoljeno, ker ima na podlagi šestega odstavka 32. člena ZSZD le družbeni pravobranilec samoupravljanja pravico vložiti pritožbo zoper odločbo, ki je bila izdana na podlagi tega člena. Zoper sklep sodišča druge stopnje je vložila toženka revizijo zaradi bistvene kršitve določb postopka in predlagala, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču druge stopnje v novo sojenje. Navajala je, da določilo šestega odstavka 32. člena ZSZD ne izključuje pravice strank do pritožbe, temveč le dodatno daje to pravico tudi družbenemu pravobranilcu samoupravljanja. Revizija je bila v skladu z določbami 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90), ki se na podlagi citiranega ustavnega zakona smiselno uporablja kot republiški predpis, poslana Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo in tožencu, ki nanjo ni odgovoril. Revizija ni utemeljena. ZPP v 386. členu določa, da preizkusi revizijsko sodišče izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti, ali ni morda podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke druga odstavka 354. člena tega zakona, in na pravilno uporabo materialnega prava. Po prvem odstavku 400. člena ZPP pa lahko stranke vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Po mnenju revizije je sodišče druge stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka iz prvega odstavka 354. člena ZPP, ker je uporabilo določilo šestega odstavka 32. člena ZSZD, tako kot je napisano, vendar njena razlaga tega člena ni pravilna. Če sta stranki sklenili sporazum, je bilo treba sporazum po omenjenem določilu poslati družbenemu pravobranilcu samoupravljanja, da je lahko izrazil nasprotovanje sklenjenemu sporazumu, sporazum pa je moralo sodišče potrditi z odločbo, zoper katero je imel pravico vložiti pritožbo le družbeni pravobrnilec samoupravljanja. Gre za posebno določilo, ki je veljalo za primer, ko se je postopek končal s sporazumom, medtem ko so udeleženci v postopku v primeru, ko sporazum ni bil dosežen, izpodbijali odločbo s pritožbo. Udeleženci v postopku so lahko izpodbijali sporazum le s tožbo, tako kot so izpodbijale sodno poravnavo stranke po določilih ZPP. Sodišče prve stopnje je storilo v postopku določene napake, ker pa je določilo 32. člena ZSZD nedvoumno, ni dovoljeno odločbe, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje, izpodbijati s pritožbo. Odločbo bi bilo mogoče izpodbijati z zahtevo za varstvo zakonitosti, ker pa je postal izvensodni sporazum, ki ga je sodišče prve stopnje povzelo v izpodbijano odločbo smiselno sodna poravna, bi bilo mogoče izpodbijati odločbo tudi tako, kot se izpodbija sodna poravnava, to je s tožbo. Revizijsko sodišče je ugotovilo, da niso podani razlogi zaradi katerih je bila revizija vložena in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.