Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
13.10.1999
Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z. na seji dne 13. oktobra 1999
1.Sklep Vrhovnega sodišča št. U 971/94 z dne 3. 10. 1996 se razveljavi.
2.Zadeva se vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.
1.Z izpodbijanim sklepom je Vrhovno sodišče kot prepozno zavrglo pritožnikovo tožbo v upravnem sporu. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče navedlo, da je bila odločba Ministrstva za okolje in prostor št. 351/D-292/93 z dne 5. 5. 1994 (v nadaljevanju: odločba), zoper katero je bil vložen upravni spor, odvetniku C. C., ki je pritožnika zastopal v upravnem postopku, vročena dne 16. 5. 1994. Po mnenju Vrhovnega sodišča iz upravnih spisov ni razvidno, da bi pooblastilno razmerje med pritožnikom in odvetnikom C. prenehalo pred zaključkom upravnega postopka. Rok za vložitev tožbe v upravnem sporu naj bi začel teči z dnem vročitve odločbe odvetniku C., tožba, vložena dne 29. 6. 1994, je zato prepozna. Dejstvo, da je pritožnik dne 29. 6. 1994 pooblastil za zastopanje odvetnika B. B., po mnenju Vrhovnega sodišča na potek roka nima vpliva, saj rok za vložitev tožbe z vročitvijo odločbe odvetniku B. ni začel teči znova.
2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje, da je bila tožba vložena pravočasno. V denacionalizacijski zadevi št. 351-349/93, v kateri je na prvi stopnji odločal Sekretariat za upravne zadeve občine Piran in v kateri je bila kasneje izdana odločba in vložena tožba v upravnem sporu, ga je najprej res zastopal odvetnik C. C. Navaja, da je dne 1. 2. 1994 preklical pooblastilo odvetniku C., za zastopanje pooblastil odvetnika B. B. in istega dne o vsem tem obvestil Občino Piran. Dne 16. 5. 1994, ko je Občina Piran vročila odločbo odvetniku C., je bil torej njegov edini pooblaščenec odvetnik B. Njemu je bila odločba vročena dne 29. 6. 1994, še istega dne pa je vložil tožbo na Vrhovno sodišče. Pritožnik meni, da je Vrhovno sodišče s tem, ko je njegovo tožbo zavrglo kot prepozno in o njej ni meritorno odločalo, kršilo njegovi pravici iz 22. in 23. člena Ustave.
3.Senat Ustavnega sodišča je s sklepom št. Up-347/96 z dne 24. 6. 1999 sprejel ustavno pritožbo v obravnavo. V skladu z določbo 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) je bila ustavna pritožba vročena Vrhovnemu sodišču, ki nanjo ni odgovorilo.
4.Ustavno sodišče je pridobilo upravni spis, iz katerega so razvidna naslednja dejstva. V upravnem postopku v denacionalizacijski zadevi št. 351-349/93 je pritožnika zastopal odvetnik C. C. Dne 2. 2. 1994 je Občina Piran prejela obvestilo, s katerim jo je pritožnik obvestil, da preklicuje pooblastilo odvetniku C. C. in da ga v zadevi št. 351-349/93 sedaj zastopa odvetnik B. B., kateremu naj se vroča vsa pisanja in se ga o vsem obvešča. Obvestilu je bilo priloženo tudi pooblastilo pritožnika odvetniku B. B. Občina Piran je dne 10. 5. 1994 prejela odločbo Ministrstva za okolje in prostor, ki je bila odvetniku C. vročena dne 16. 5. 1994, odvetniku B. pa dne 29. 6. 1994. Dne 30. 6. 1994 je odvetnik B. zoper odločbo na Vrhovno sodišče vložil tožbo v upravnem sporu.
5.Očitno torej ne drži ugotovitev Vrhovnega sodišča iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, da iz upravnih spisov ni razviden preklic pooblastila odvetniku B. Prav tako ne drži, da je pritožnik šele dne 29. 6. 1994 pooblastil za zastopanje odvetnika B. Iz upravnega spisa je razvidno, da je pritožnik dne 2. 2. 1994 preklical pooblastilo odvetniku C., pooblastil odvetnika B. in istega dne o tem obvestil Sekretariat za upravne zadeve Občine Piran. Dne 10. 5. 1994, ko je Občina Piran prejela odločbo, je bil pritožnikov edini pooblaščenec odvetnik B. Rok za vložitev tožbe v upravnem sporu je zato tekel od dneva vročitve odločbe njemu, ne pa odvetniku C. Odvetniku B. je bila odločba vročena dne 29. 6. 1994, zato je tožba vložena na Vrhovno sodišče dne 30. 6. 1994 pravočasna.
6.Ugotovitev Vrhovnega sodišča, na kateri temelji izpodbijani sklep, da je bil pritožnikov pooblaščenec v času vročitve odločbe odvetnik C., ne pa odvetnik B., predstavlja ugotovitev dejstva, ki odločilno vpliva na procesni položaj stranke.
Ustavna pritožba sicer ni pravno sredstvo, s katero bi bilo mogoče samo po sebi uveljavljati kršitve, ki jih sodišče stori pri ugotavljanju dejanskega stanja in uporabi materialnega in procesnega prava. Kot je Ustavno sodišče že večkrat poudarilo, pa je za ustavnosodno presojo pomembno, ali je izpodbijana odločitev sodišča zaradi takšne kršitve tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno (tako npr. v sklepu št. Up-103/97 z dne 26. 2. 1998 - OdlUS VII, 118). Odločitev Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi, da zavrže pritožnikovo tožbo v upravnem sporu kot prepozno, pa nedvomno je taka, saj nima nobene podlage v podatkih upravnega spisa. Iz upravnega spisa je namreč jasno razvidno, da je bilo pooblastilo odvetniku C. preklicano.
V času vročitve odločbe torej odvetnik C. ni bil več pritožnikov pooblaščenec, zato rok za vložitev tožbe v upravnem sporu ni mogel teči od vročitve sklepa njemu. Z odločitvijo, da zavrže tožbo, je Vrhovno sodišče kršilo pritožnikovo pravico do enakega sodnega varstva pravic iz 22. člena Ustave.
7.Iz navedenega razloga je Ustavno sodišče izpodbijani sklep Vrhovnega sodišča razveljavilo in mu v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUstS zadevo vrnilo v novo odločanje. Vrhovno sodišče bo moralo glede na navedeno šteti pritožnikovo tožbo za pravočasno, in če bo ugotovilo, da so podane druge procesne predpostavke, o njej meritorno odločiti.
8.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč - Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam - Lukič. Odločbo je sprejelo soglasno.
P r e d s e d n i k : Franc Testen