Jedro

Tožbeni zahtevek mora biti konkretno opredeljen, in sicer pri denarnem zahtevku z navedbo določenega denarnega zneska. Odmera sodne takse zato ne more biti vezana na ugotovitev do katere višine je utemeljen tožbeni zahtevek oziroma procesni pobotni ugovor v drugi zadevi.

Izrek

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper nalog za plačilo sodne takse Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Pg 3033/2016 z dne 19. 12. 2016. 2. Zoper ta sklep se je, iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), pravočasno pritožila tožeča stranka in predlagala, naj višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep in plačilni nalog pa v celoti razveljavi.

3. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v prvotnem postopku II Pg 3787/2015, tožeča stranka (tam tožena stranka) postavila ugovor procesnega pobota ter hkrati vložila nasprotno tožbo, ki je predmet tega postopka. V nasprotni tožbi je postavila tožbeni zahtevek zaradi plačila pogodbene kazni v višini 374.559,71 EUR s pp. Sodišče prve stopnje je na podlagi prejete nasprotne tožbe kot podlago za odmero sodne takse vzelo višino postavljenega tožbenega zahtevka (374.559,71 EUR) in skladno s 16. členom Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) in tar. št. 1111 ZST-1 sodno takso odmerilo na 5.205,00 EUR in tožeči stranki izdalo plačilni nalog z dne 19. 12. 2016. Ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog je sodišče prve stopnje zavrnilo, z obrazložitvijo, da je bila sodna taksa pravilno odmerjena in da nasprotna tožba ni bila vložena za razliko od zneska za katerega je podan procesni pobotni ugovor, kot to napačno trdi tožeča stranka. Tako iz uvoda vloge, kot iz tožbenega zahtevka izhaja, da tožeča stranka vtožuje znesek 374.559,71 EUR, sicer pa sta pobotni ugovor in nasprotna tožba dva različna instituta procesnega prava, ki ju je potrebno obravnavati ločeno.

4. Pritožnik trdi, da taksna obveznost v odmerjeni višini ni nastala, saj vrednost nasprotne tožbe še vedno ni ugotovljena in bo znana šele po rešitvi predhodnega vprašanja, to je pravnomočnosti odločitve o podanem procesnem pobotnem ugovoru v zadevi III Pg 3787/2015. Nasprotna tožba je vložena samo za razliko do navedenega zneska. Navaja, da je sodišče v zadevi III Pg 3787/2015 delno priznalo pobotni ugovor, vendar o tem še ni pravnomočne odločbe. Predlaga vpogled v citirano zadevo.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Plačilo sodne takse je procesna predpostavka in je potrebna zato, da sodišče sploh začne obravnavati zadevo. V tej fazi se sodišče ne ukvarja z utemeljenostjo zadeve, ampak odmeri takso glede na postavljeni zahtevek. Po določbah IV. poglavja ZST-1 se sodne takse plačajo od vrednosti spornega predmeta ali na način, določen v tem poglavju. Za plačilo sodne takse je odločilna vrednost zahtevka oz. predmeta ob vložitvi vloge oz. opravi dejanja, razen če zakon ne določa drugače (19. člen ZST-1). Predmet te pravde je zahtevek na plačilo pogodbene kazni, torej denarni zahtevek. Sodno takso je tako sodišče prve stopnje odmerilo od vrednosti postavljenega tožbenega zahtevka, ki ga je tožeča stranka sama navedla v tožbi, to je 374.559,71 EUR. Od te vrednosti je bila v skladu z določbami ZST-1 pravilno odmerjena sodna taksa. Sodišče prve stopnje je tako pravilno uporabilo materialno pravo. Zatrjevanja, da je bila tožba vložena samo za razliko od zneska priznanega pobotnega ugovora do višine nastale pogodbene škode je neutemeljeno. Iz uvodnega dela nasprotne tožbe in iz postavljenega tožbenega zahtevka izhaja vtoževana vrednost 374.559,71 EUR.

7. Pritožnik želi z zatrjevanjem, da taksna obveznost še ni nastala (saj naj bi bila vrednost spornega predmeta trenutno neznana in naj bi bila znana šele potem, ko bo sodišče pravnomočno odločilo o procesnem pobotnem ugovoru tožeče stranke v zadevi III Pg 3787/2015), dejansko odložiti odločanje o obveznosti plačila sodne takse do odločitve o procesnem pobotnem ugovoru. S takšnim predlogom, po katerem bi bila odločitev o pobotnem ugovoru predhodno vprašanje ne more uspeti, saj mora tožba obsegati določen zahtevek (prvi odstavek 180. člena ZPP). Navedeno pomeni, da mora biti tožbeni zahtevek konkretno opredeljen, in sicer pri denarnem zahtevku z navedbo določenega denarnega zneska. Odmera sodne takse zato ne more biti vezana na ugotovitev do katere višine je utemeljen tožbeni zahtevek oziroma procesni pobotni ugovor v drugi zadevi.

8. V konkretnemu primeru je tožeča stranka jasno navedla, da zoper toženo stranko vtožuje terjatev v višini 374.559,71 EUR s pp, zato je vrednost spora znana in od tega zneska se odmeri sodna taksa. Odločitev o utemeljenost pobotnega ugovora v zadevi III Pg 3787/2015 ni predhodno vprašanje za odločanje o odmeri sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, ki se vodi na podlagi vložene nasprotne tožbe, in je takšen pritožbeni očitek neutemeljen.

9. Sodišče druge stopnje še dodaja, da je tožeča stranka navidezno, poleg glavnega zahtevka (374.559,71 EUR) postavila še podredni zahtevek: v primeru če bo zahtevku v postopku III Pg 3787/2015 ugodeno in se bosta terjatvi na podlagi njenega procesnega pobotnega ugovora pobotali, na plačilo razlike v višini 129.910,14 EUR. Slednji zahtevek je dejansko zmanjšani primarni zahtevek (skrčenje zahtevka) in zato ne predstavlja podrednega zahtevka skladno s tretjim odstavkom 182. člena ZPP. Tožeča stranka ne uveljavlja več tožbenih zahtevkov, ampak enega. V zahtevku za povrnitev pogodbene kazni v višini 374.559,71 EUR, je vsebovan tudi zahtevek za povrnitev pogodbene kazni v višini 129.910,14 EUR.

10. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP. Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo višino tožbenega zahtevka, pravilno odmerilo sodno takso in pri svojem odločanju ni kršilo pravil postopka, sklep pa je ustrezno obrazložen in ga je mogoče preizkusiti, je višje sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).