Jedro

1. V obravnavani zadevi je bil vpis predlagan na podlagi pogodbe, ki vsebuje izjavo osebe, ki jo izstavlja, da zaradi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim dovoljuje vpis lastninske pravice v korist druge osebe (2. točka tretjega odstavka 40. člena ZZK-1) in bi zato moralo biti taki listini priloženo tudi potrdilo o namenski rabi nepremičnine iz prvega odstavka 38. člena ZZK-1. 2. Pogodba o fizični razdružitvi solastnega premoženja ni pogodba, ki bi izkazovala promet z nepremičninami, za kakršnega so predpisani pogoji za vpis iz 38. člena ZZK-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica zavrnila ugovor predlagateljev zoper sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice, s katerim ta ni dovolila vknjižbe lastninske pravice v korist predlagateljice do deleža 1/6, predlagatelja do deleža 1/6, F.Ž. do deleža 1/9 in F.Ž. do deleža 1/9 pri nepremičnini s parc. št. 2148/11 k.o. B. Zoper sklep se pritožujeta predlagatelja po pooblaščenki, ki vztrajata pri ugovornih navedbah, da v obravnavanem primeru zemljiškoknjižnemu dovolilu ni bilo potrebno priložiti potrdila o namenski rabi nepremičnine, ker ne gre za promet s slednjo, ampak za pravni posel med solastniki, ki so že vknjiženi v zemljiški knjigi, pri čemer zemljiškoknjižno stanje ne ustreza dejanskemu. Solastniki zato nič ne pridobivajo, pa tudi če štejemo, da pritožnika na podlagi pravnih poslov pridobivata večji solastniški delež na nepremičnini, je potrebno upoštevati namen določbe 38. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), ki je v zaščiti javnih interesov pred zasebnimi, ko gre za promet z določenimi vrstami nepremičnin glede na njihovo rabo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče soglaša z jasno obrazloženim stališčem sodišča prve stopnje, da je bil v obravnavani zadevi je bil vpis predlagan na podlagi pogodbe, ki vsebuje izjavo osebe, ki jo izstavlja, da zaradi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim dovoljuje vpis lastninske pravice v korist druge osebe (2. točka tretjega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi – v nadaljevanju ZZK-1) in bi zato moralo biti taki listini priloženo tudi potrdilo o namenski rabi nepremičnine iz prvega odstavka 38. člena ZZK-1. Skladno z določbo četrtega odstavka istega člena se namreč za overitev podpisa na taki listini smiselno uporabljajo vsa pravila zakona o overitvi zemljiškoknjižnega dovolila razen prvega in drugega odstavka 36. člena ZZK-1 (ki določata, da mora biti listina o pravnem poslu priložena zemljiškoknjižnemu dovolilu), torej tudi določba 38. člena ZZK-1, kot je pravilno poudarilo že sodišče prve stopnje.

Pritožnika sicer pravilno opozarjata, da Pogodba o fizični razdružitvi solastnega premoženja ni pogodba, ki bi izkazovala promet z nepremičninami, za kakršnega so predpisani pogoji za vpis iz 38. člena ZZK-1, vendar pri tem spregledata, da v obravnavani zadevi ne gre za pogodbo o fizični razdružitvi solastnega premoženja. Gre namreč le za uskladitveno pogodbo, vsled katere je med obstoječimi solastniki prišlo (zgolj) do spremembe solastninskih deležev. Odločitev sodišča prve stopnje o nedovolitvi predlaganega vpisa je zato povsem pravilna.

Glede na neutemeljenost pritožbe jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).