Jedro

Pravice oseb, ki ne pridejo na narok, čeprav so bile v redu povabljene, obravnava sodišče po podatkih, s katerimi razpolaga.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.

Dedinja L. J. krije sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v zapuščino po pokojnem L. F. spada ? nepremičnin, pripisanih pri vl. št. ..., k.o. K., parc. št. ... in ... in ? nepremičnin, pripisanih pri vl. št. ..., k.o. K., parc. št. ..., in da je zapustnik 11.8.2004 napravil pisno oporoko, v kateri je za oporočno dedinjo vsega svojega premoženja določil svojo ženo L. J. Dediči so oporoko zapustnika priznali kot veljavno, oporočna dedinja pa je dediščino sprejela. Kot zakoniti dediči iz II. dednega reda bi sicer poleg zapustnikove žene in oporočne dedinje prišli v poštev še zapustnikove sestre L. M., J. M. in L. C. ter zapustnikov brat L. A. Sodišče prve stopnje je v sklepu o dedovanju razglasilo kot oporočno dedinjo II. dednega reda L. J. – ženo zapustnika do celote zapuščine.

Zoper sklep o dedovanju se je pritožil zapustnikov brat A. L. in v pritožbi navajal, da ne velja ugotovitev sodišča, da so vsi dediči II. dednega reda oporoko priznali. Sam namreč oporoke ne priznava, ker meni, da zapustnik v času zapisa oporoke ni bil več sposoben razumeti pomena te listine. Zato dedič vlaga pritožbo iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Oporočna dedinja je v odgovoru na pritožbo navedla, da je sodišče pravilno ugotovilo vse relevantne okoliščine in odločilo v skladu z zakonom. Pritožnik na prvem naroku ni ugovarjal, da oporoke ne prizna, drugega naroka pa se niti ni udeležil niti ni ugovora sporočil sodišču pisno. V kolikor bi sodišče pravočasno obvestil, da ne priznava oporoke, oziroma bi kako drugače uveljavljal njeno veljavnost, bi ga najverjetneje sodišče napotilo na pravdo, saj je utemeljeno šteti njegovo pravico za manj verjetno. Pritožnik pa tudi sicer v pritožbi ne navaja ničesar, iz česar bi bilo razvidno, da oporočitelj ne bi bil sposoben izraziti svoje poslednje volje v času, ko jo je izjavljal. Zato oporočna dedinja pritožbenemu sodišču predlaga, da zavrne pritožbo kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep ter pritožniku naloži v plačilo stroške postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je narok v predmetni zapuščinski zadevi opravilo v skladu z določilom 207. čl. Zakona o dedovanju (ZD) in pravice oseb, ki niso prišle na narok, obravnavalo po podatkih, s katerimi je razpolagalo, na kar so bili vabljeni opozorjeni v vabilu na zapuščinsko obravnavo. Pritožnik ni niti pisno niti na zapuščinski obravnavi navajal, da oporoke ne prizna. Četudi se ni udeležil drugega naroka (21.11.2006), na katerem je sodišče razglasilo oporoko, je iz podatkov v spisu razvidno, da je bil o vsebini oporoke seznanjen že pred tem narokom, saj mu je bila dne 6.11.2006 na njegovo željo vročena fotokopija oporoke, kot izhaja iz uradnega zaznamka na listni št. 15, ki ga je pritožnik tudi podpisal. Ker vse do drugega naroka sodišču ni pisno sporočil, da oporoke ne priznava in se niti ni udeležil drugega naroka, na katerem bi to lahko izjavil, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je oporočna dedinja po pokojnem L. F. žena zapustnika L. J. in izdalo sklep o dedovanju v skladu z 214. čl. ZD.

Sodišče prve stopnje je torej dejansko stanje popolno in pravilno ugotovilo in pravilno uporabilo materialno pravo. Ker pri tem tudi ni zagrešilo določb postopka, na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti (II. odst. 350. čl. ZPP v zvezi z 163. čl. ZD), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep o dedovanju sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. v zvezi s 366. čl. in 353. čl. ZPP, vse pa v zvezi s 163. čl. ZD).

Oporočna dedinja z navedbami v odgovoru na pritožbo ni prispevala odločitvi, zato je sodišče druge stopnje odločilo, da sama krije svoje pritožbene stroške (I. odst. 165. čl. in I. odst. 155. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD).