Jedro

Prekinitev zaradi postopka alternativnega reševanja sporov lahko traja najdlje tri mesece. Razlog za nadaljevanje postopka torej nastopi po samem zakonu. To pomeni, da mora sodišče postopek po izteku roka v vsakem primeru nadaljevati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se postopek nadaljuje.

2. Zoper tak sklep se pravočasno pritožuje nasprotna udeleženka. Navaja, da je bila nepremičnina parc. št. 1467/47, k. o. ... v času vložitve predloga za ureditev meje še v njeni zemljiškoknjižni lasti. Na podlagi notarskega zapisa SV 596/2023 s 26. 9. 2023 pa je bila prenesena na novega lastnika. Notarski zapis je bil prijavljen v odmero davka, vložen je bil tudi zemljiškoknjižni predlog za vpis novega imetnika lastninske pravice. Že od sklenitve notarskega zapisa oz. najpozneje od vložitve predloga za vpis v zemljiško knjigo (4. 10. 2023) nasprotna udeleženka ni več lastnica parcele št. 1467/47, k. o. ..., ki meji z zemljiščem predlagatelja. Ostala zemljišča v isti katastrski občini, ki so v njeni (so)lasti, ne mejijo z zemljiščem, ki je v lasti predlagatelja. Predlagatelj je bil v postopku mediacije seznanjen s spremembo lastništva, a se na to ni odzval. Zaradi odtujitve mejnega zemljišča pritožnica ne more biti nasprotna udeleženka postopka za ureditev meje.

3. Predlagatelj pritožbi nasprotuje s sklicevanjem na 2. odstavek 190. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Postopek se v skladu z določbami ZPP, ki se v postopku za ureditev meje uporabljajo na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), prekine, tudi če tako določa drug zakon (6. točka 1. odstavka 205. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Na predlog strank, ki soglašajo, da se opravi poskus alternativne rešitve spora, lahko sodišče kadarkoli prekine sodni postopek za čas, ki ne sme biti daljši od treh mesecev, in stranke napoti v postopek alternativnega reševanja spora (2. odstavek 15. člena Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov; ZARSS). Sodišče prve stopnje je s sklepom z 11. 9. 2023 (red. št. 12 v spisu) prekinilo nepravdni postopek zaradi izvedbe postopka mediacije in se pri tem oprlo na 2. odstavek 15. ZARSS, ker sta obe stranki podali svoje soglasje (obrazca na red. št. 8 in 10 v spisu).

6. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se postopek nadaljuje. Prekinjen je bil že dlje, kot to dopušča ZARSS. Zakonsko besedilo je namreč jasno: prekinitev zaradi postopka alternativnega reševanja sporov lahko traja najdlje tri mesece. Razlog za nadaljevanje postopka torej nastopi po samem zakonu. To pomeni, da mora sodišče postopek po izteku roka v vsakem primeru nadaljevati (tako VSL v sklepih I Cp 1633/2016 in II Cp 1380/2019).

7. Poleg tega iz podatkov v spisu izhaja, da se je mediacija zaključila neuspešno, brez dogovora (red št. 14 v spisu). Sodišče prve stopnje je tako tudi na podlagi navedenega utemeljeno in pravilno izdalo izpodbijani sklep o nadaljevanju postopka.

8. Pritožbene navedbe o odtujitvi nepremičnine ob odločanju o nadaljevanju postopka niso pravno odločilne, zato višje sodišče nanje ne odgovarja (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Šele po nadaljevanju prekinjenega postopka bo sodišče prve stopnje lahko obravnavalo navedbe o lastništvu nepremičnin in s tem povezane navedbe o udeležbi v nepravdnem postopku, pri tem pa upoštevalo ne le določbe 190. člena ZPP, ampak tudi 22. člen ZNP-1. 9. Pritožba torej ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z 2. odstavku 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 pazi po uradni dolžnosti, zato jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

10. O stroških pritožbenega postopka v tej fazi postopka ni mogoče odločati. Sodišče prve stopnje bo o njih odločilo po kriterijih iz 173. člena ZNP-1, ki jih bo mogoče celovito upoštevati samo ob sprejemu končne odločitve.