Jedro

Čeprav je sodišče predstavnico pritožnika zaslišalo po telefonu, pa v ostalem v postopku očitno ni mogla sodelovati. Zato je treba pritrditi pritožbenemu očitku o storjeni bistveni kršitvi določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se A. A. zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike ... najdlje do 2. 4. 2021. 2. Zoper sklep se pritožuje skrbnik A. A. Center za socialno delo X. Predlaga spremembo sklepa tako, da se zadrži na zdravljenju en mesec, torej do 26. 4. 2021, podrejeno pa predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Uvodoma ugotavlja, da mu je sodišče kršilo pravico do sodelovanja v postopku po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v povezavi z drugim odstavkom 64. člena ZDZdr. Sodišče je pridržani osebi omejilo prisotnost pri izvajanju dokazov, čeprav iz sklepa ne izhaja, da bi slednje predlagala izvedenka. Ker je pravico prisotnosti pri izvajanju dokazov omejilo tudi skrbniku, pa je s tem kršilo določila ZDZdr, ZNP-1 in ZPP. Sodišče je zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju RS narok izvedlo preko videokonference, kar pa ne opravičuje dejstva, da je skrbnika le telefonsko zaslišalo, ni pa mu dalo možnosti podaje pripomb na izvedensko mnenje in ga z njim tudi ni seznanilo. Zaradi navedenega lahko skrbnik šele v pritožbi podaja pripombe na izvedensko mnenje, s katerim se ne strinja in posledično tudi ne z odločitvijo sodišča. Poudarja, da je pridržani oseba po hudi poškodbi glave, ki jo je utrpel v prometni nesreči, poleg tega pa že dolga leta zlorablja psihoaktivne snovi. Boluje za duševno in vedenjsko motnjo, kar je najverjetneje kombinacija hude poškodbe glave in zlorabe drog. Zaradi navedenega ima popolnoma moteno presojo realnosti in v kombinaciji s psihoorganskim sindromom hudo moteno obvladovanje svojega ravnanja. Ob skrbnem pregledu dokumentacije bi izvedenka lahko razbrala, da so težave A. A. veliko globlje kot samo odvisnost od psihoaktivnih snovi. Hude organske poškodbe glave sploh ni ugotovila, čeprav ta poškodba ob kombinaciji z zlorabo psihoaktivnih snovi vodi v psihotično dogajanje osebe. Skrbnik se glede na to nikakor ne strinja s časovnim okvirom pridržanja (teden dni), glede na predhodne hospitalizacije A. A. je očitno, da je čas zdravljenja absolutno prekratek, saj ne bo mogel vzpostaviti ustrezne kritičnosti do svojega stanja in bo takoj po odhodu iz bolnišnice hudo ogrožal svoje zdravje in tudi življenje. Sam je povedal, da bo zunaj takoj vzel drogo, zaradi svoje organske spremenjenosti po hudi poškodbi glave pa ni sposoben razumeti, da si s tem škoduje in se hudo ogroža. V preteklosti je uspel vzpostaviti določeno mero kritičnosti le v varovanem oddelku SVZ, v vseh ostalih oblikah, ki niso zaprtega tipa, pa je povsem nekritično vsakič začel z jemanjem psihoaktivnih snovi in se ni zmogel držati dogovorov. Ambulantno zdravljenje odvisnosti lahko kadarkoli zapusti, jemanje substitucijske terapije pa ni zagotovilo, da A. A. ne bo užival tudi drugih prepovedanih substanc. Zaradi vsega navedenega je potreben daljši čas zdravljenja. Pritožnik navaja kronologijo bivanj varovanca na varovanem oddelku. V enem tednu terapija, ki jo bodo A. A. ponovno uvedli, ne bo mogla doseči primernih in željenih učinkov, poleg tega jo je v času uvajanja ali spreminjanja potrebno prilagajati in v tem času osebo spremljati, saj se le tako lahko določi primerna in najustreznejša terapija. Zato je potrebno zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom vsaj mesec dni. V tem času bo lahko skrbnik tudi vložil predlog za sprejem v varovani oddelek SVZ, ki je po ugotovitvah izvedencev v prejšnjih postopkih edini primeren način za zdravljenje A. A. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru sicer pravilno ugotovilo obstoj vseh zakonskih pogojev za pridržanje A. A. na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve, ki jih določa 39. člen Zakona o duševnem zdravju - ZDZdr. Po zaslišanju A. A. in ob pomoči izvedenke psihiatrične stroke je ugotovilo, da se že dolgo zdravi zaradi duševne in vedenjske bolezenske simptomatike, ki je posledica že večletnega uživanja drog in drugih psihoaktivnih snovi, zaradi česar je njegova zmožnost presoje realnosti in sposobnost obvladovanja ravnanja hudo motena. Po mnenju izvedenke bi lahko zaradi njegove nepredvidljivosti ponovno prišlo do življenjsko ogrožujočega predoziranja, s čimer bi še naprej hudo ogrožal svoje zdravje in življenje. Sodišče je sledilo mnenju izvedenke, da je zato potrebna krajša hospitalizacija na oddelku pod posebnim nadzorom (teden dni), da se v tem času ponovno uvede ustrezna terapija in da se preusmeri v ambulanto za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog ter prejme substitucijsko terapijo.

5. Iz podatkov spisa in pritožbenih navedb izhaja, da je tožnik odrasla oseba pod skrbništvom, ki ga izvaja Center za socialno delo X. Pritožnik v obravnavani zadevi torej zastopa A. A. (245. člen Družinskega zakonika - DZ). Kot njegov zakoniti zastopnik ima v postopkih po ZDZdr položaj udeleženca v postopku (32. člen), ki mu daje pravico, da sodeluje v postopku. Zakoniti zastopnik mora biti vabljen na narok, na katerem med ostalim lahko zaslišanim zastavlja vprašanja in ima pravico do vpogleda v sodni spis (drugi odstavek 64. člena ZDZdr).

6. Utemeljen je pritožbeni očitek, da je bila pritožniku odvzeta možnost sodelovanja v postopku. Glede na trenutno znano situacijo razglašene epidemije je prvostopenjsko sodišče narok in zaslišanje izvedlo v obliki videokonference. Pri tem pa zakoniti zastopnik nanj ni bil vabljen in ni mogel sodelovati pri zaslišanju osebe ter podaji pripomb na izvedensko mnenje. Čeprav je sodišče predstavnico pritožnika zaslišalo po telefonu, pa v ostalem v postopku očitno ni mogla sodelovati. Zato je treba pritrditi pritožbenemu očitku o storjeni bistveni kršitvi določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), zaradi česar je bilo potrebno sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje skrbniku zagotoviti sodelovanje v postopku in pri odločitvi upoštevati njegove v pritožbi navedene vsebinske pripombe na izvedensko mnenje glede dolžine obdobja prisilne hospitalizacije.

7. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi in razveljavilo sklep sodišča prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 30. členom ZDZdr). Pritožbeno sodišče navedene kršitve glede na njeno naravo ne more samo odpraviti. Razveljavitev sklepa pa glede na dosedanji potek postopka tudi ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Pritožbo lahko vložijo pridržana oseba, odvetnik, zakoniti zastopnik ali skrbnik, zakonec oziroma oseba, s katero pridržana oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, sorodnik v ravni vrsti ali v stranski vrsti do tretjega kolena ter zdravstvena organizacija, v kateri je pacient. Vloži se pri sodišču prve stopnje v treh dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Če kateri od udeležencev vloži pritožbo po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.