Jedro

Obročno odplačevanje odškodnine (oz. kateregakoli drugega dolžnikovega dolga, ki je predmet izvršbe) je lahko zgolj predmet dogovora med strankama in ne stvar sodne določitve.

Nepravilnosti vročitve že pravnomočne sodne odločbe – izvršilnega naslova, na podlagi katerega teče obravnavani izvršilni postopek, ne morejo biti ugovorni razlog in posledično tudi ne predmet pritožbene graje v obravnavani zadevi, vse dokler niso uspešno uveljavljane v postopku, iz katerega izvršilni naslov izvira, in s tem dosežena razveljavitev, odprava ali sprememba izvršilnega naslova

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik krije sam svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika z dne 24. 10. 2012 zavrnilo (1. točka izreka). Dolžnikov ugovor z dne 24. 4. 2013 pa je zavrglo (2. točka izreka).

2. Zoper tako prvostopno odločitev se pravočasno laično pritožuje dolžnik brez navedbe pritožbenih razlogov. Navaja, da prvostopni sklep izpodbija v celoti, in izpostavlja, da primeri obročnega odplačevanja odškodnin v sodni praksi neizpodbitno obstajajo. Meni, da je v obravnavani zadevi v neenakopravnem in podrejenem položaju, saj mu sodišče kljub prošnji ne dodeli zagovornika iz naslova brezplačne pravne pomoči, do katerega bi bil upravičen glede na to, da je v zaporu in brez potrebnih denarnih sredstev. S tem naj bi sodišče dajalo prednost upnici, ki neupravičeno zahteva izvršbo, s katero bi nezakonito posegla v lastništvo (do ½) svoje mame oz. dolžnikove žene. Nadalje pritožnik izpostavlja, da ugovarja na nezakonito vročeno sodno odločbo iz pravdnega postopka III P 1308/2008, ki ga bremeni plačila odškodnine in določa višino zneska le-te. Ta sodna odločba naj mu ne bi bila nikoli zakonito vročena, saj mu ni bila vročena v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, kjer se je takrat nahajal. Zato predlaga, da sodišče „napako popravi in iz tega izhajajoče postopke posledično začasno ustavi, da bo imel na osnovi zakonito vročene sodne odločbe možnost vložitve pravnih sredstev“. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Upnica se v odgovoru na pritožbo dolžnika zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih niti v pritožbi uveljavljanih kršitev procesnih določb, ki so lahko predmet pritožbene graje v obravnavani zadevi, ter je pravilno uporabilo materialno pravo.

6. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje odločalo o dveh ugovorih dolžnika zoper sklep o izvršbi, o ugovoru z dne 24. 10. 2012 in ugovoru z dne 24. 4. 2013. Prvega, vloženega v ugovornem roku, je pravilno presojalo po vsebini kakor tudi z vidika po uradni dolžnosti upoštevnih ugovornih razlogov. Ker v njem niso bili navedeni razlogi, ki bi preprečevali izvršbo (prvi odstavek 55. člena ZIZ), ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo. Drugi ugovor, vložen po poteku ugovornega roka, pa je po presoji, da po vsebini ne gre za ugovor po izteku roka, sodišče povsem utemeljeno zavrglo kot prepoznega. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev izčrpno obrazložilo, kar sodišče druge stopnje v izogib ponavljanju v celoti povzema ter v nadaljevanju odgovarja le še na izrecne pritožbene navedbe.

7. Zgoraj opisanega stališča o pravilnosti izpodbijane prvostopne odločitve pritožnik ne more omajati s pritožbenimi navedbami o obstoju prakse obročnega odplačevanja odškodnin, ki v obravnavani zadevi niso pravno relevantne. Sklicevanje na obročno odplačevanje odškodnine (za kar se je dolžnik sicer zavzemal že v prepoznem ugovoru) namreč ni upošteven ugovorni razlog, zato z njim pritožnik tudi v pritožbi zoper prvostopno odločitev o njegovih ugovorih ne more uspeti. Ob tem sodišče druge stopnje dodaja, da je obročno odplačevanje odškodnine (oz. kateregakoli drugega dolžnikovega dolga, ki je predmet izvršbe) lahko zgolj predmet dogovora med strankama in ne stvar sodne določitve.

8. Brez vpliva na pravilnost izpodbijane prvostopne odločitve so tudi nadaljnje pritožbene navedbe, v katerih pritožnik graja odločitev v postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v katerem je bila njegova prošnja za pravno pomoč v obravnavani zadevi zavrnjena. Postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči je samostojni, od obravnavane izvršilne zadeve neodvisni postopek, v katerem ima prosilec tudi možnost izkoristiti pravna sredstva, zato nestrinjanje z odločitvijo v postopku brezplačne pravne pomoči ne more biti predmet pritožbene presoje v obravnavani zadevi.

9. Tudi nepravilnosti vročitve že pravnomočne sodne odločbe – izvršilnega naslova, na podlagi katerega teče obravnavani izvršilni postopek, ne morejo biti ugovorni razlog in posledično tudi ne predmet pritožbene graje v obravnavani zadevi, vse dokler niso uspešno uveljavljane v postopku, iz katerega izvršilni naslov izvira, in s tem dosežena razveljavitev, odprava ali sprememba izvršilnega naslova (ugovorni razlog iz 4. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ). Ob tem je vendarle dodati, da je bila sodna odločba, glede katere pritožnik izpostavlja nepravilnosti vročitve, tudi na pobudo dolžnika v obravnavani zadevi predmet pritožbenega preizkusa v postopku, iz katerega izvira (priloga A1 in A2).

10. Vse navedeno je narekovalo zavrnitev dolžnikove pritožbe in potrditev izpodbijanega pvostopnega sklepa (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Upnica krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo, ki za odločitev o pritožbi niso bili potrebni (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).