Jedro

Kadar duševna bolezen in odvisnost od alkohola pripeljeta do okvare možganov, zaradi katere prihaja do motenj v kondiciji, načrtovanju in presojanju situacije, je na mestu popoln odvzem poslovne sposobnosti, saj tak človek ni sposoben sam skrbeti zase ter za svoje pravice in koristi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nasprotnemu udeležencu popolnoma odvzelo poslovno sposobnost ter pravico voliti in biti voljen.

2.Zoper odločitev se pravočasno, laično pritožuje nasprotni udeleženec, ki navaja, da v zavodu H. biva proti svoji volji, da se želi vrniti v domače okolje, vendar mu to, če bodo o tem odločali drugi, nikoli ne bo uspelo. Navaja, da želi, da se mu svoboda in neodvisnost ne kratita s tako grobim posegom, saj želi sam razpolagati s svojim življenjem in sam izbrati svoj način življenja. Dodaja, da je v preteklosti škodoval le sebi, ni pa ogrožal drugih, zato je odločitev sodišča krivična. Tako, kot je živel sam, živijo številni drugi, pa zaradi tega niso izgubili poslovne sposobnosti in ne živijo v instituciji, temveč svobodno odločajo o sebi, čeprav morda v svojo škodo. Navaja še, da je po zaključku postopka pred sodiščem prve stopnje sklenil, da si da še eno priložnosti, ker mu je ni dalo sodišče, zato se je odločil, da se vključi v program zdravljenja alkoholikov v PH B.. Prosi, naj se mu poslovne sposobnosti ne odvzame v celoti, da bo imel možnost delno odločati o sebi in svojih pravicah ter si bo s pomočjo CSD uredil življenje tako, kot si želi. Navaja še, da se v zavodu počuti zelo omejenega, sicer pa meni, da nima shizofrenije, nikoli ni bil blodnjav ter v tak zavod ne sodi.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Ne duševna bolezen niti odvisnost od alkohola sama po sebi ne moreta biti razlog za (popoln) odvzem poslovne sposobnosti. ZNP v 46. členu namreč predpisuje dodatni pogoj, in sicer, da oseba, zoper katero je uveden postopek odvzema poslovne sposobnosti, zaradi tega ni sposobna sama skrbeti zase, za svoje pravice ali koristi. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je v obravnavanem primeru ta dodatni pogoj izpolnjen, zato je odločitev prvostopenjskega sodišča o popolnem odvzemu poslovne sposobnosti nasprotnemu udeležencu na mestu.

5.Pri nasprotnem udeležencu je bila že ob delnem odvzemu poslovne sposobnosti podana duševna bolezen, ki je diagnostično blizu nediferencirani shizofreniji, z njo tesno povezana pa se je razvila odvisnost od alkohola, ki dominantno prizadeva funkcioniranje nasprotnega udeleženca. Kljub temu je bilo tedaj ocenjeno, da bi popoln odvzem poslovne sposobnosti, ki bi ji sledila izolacija nasprotnega udeleženca, pomenilo prehitro polaščanje nasprotnega udeleženca, zato mu je bila poslovna sposobnost odvzeta delno. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je presojalo, ali so od časa delnega odvzema poslovne sposobnosti do sedaj nastopile take spremembe in okoliščine pri nasprotnem udeležencu, ki terjajo popoln odvzem poslovne sposobnosti.

6.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je nasprotni udeleženec v času od pravnomočnosti odločbe o delnem odvzemu poslovne sposobnosti (22. 5. 2009) do trenutka namestitve v SVZ H. (23. 12. 2010) redno užival velike količine alkohola (5 litrov vina dnevno), da se je po vsakem odpustu iz bolnišnice ponovno takoj opil, da ni zmogel zadrževati urina, da je pokadil po 40 cigaret dnevno, da se je higiensko zanemarjal, da se ni ustrezno prehranjeval, da je imel prebavne motnje – drisko, bruhal je možno tudi kri. Med 18. hospitalizacijo so odkrili tudi poškodbo jeter, lahko tudi alkoholni hepatitis. Tudi kasneje, po namestitvi v SVZ H. se stanje, kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ni dosti spremenilo, le količina alkohola, ki jo nasprotni udeleženec popije, se je zmanjšala toliko, kolikor zaradi namestitve v zavodu težje pride do alkohola ter nima finančnih zmožnosti za nakup alkohola. Izvedenka je ob zaključku postopka pred sodiščem prve stopnje pojasnila, da pri nasprotnem udeležencu zaradi alkohola prihaja do organskih sprememb v možganih in s tem tudi do celotnega načina razmišljanja ter da pri osebi s tàko motnjo pride do upada socialnega interesa, vsi motivi pa so usmerjeni zgolj v to, da bi lahko prišel do pijače in željo po pitju alkohola, pri čemer organska spremenljivost pomeni, da so možgani že okvarjeni, zato prihaja do motenj v kondiciji, načrtovanju in presojanju situacije.

7.Celotni sklop izvedenih dokazov (poleg izvedenskega mnenja še zaslišanje prič, skrbnice za poseben primer in nasprotnega udeleženca samega) kaže na hudo odvisnost od alkohola in obstoj duševne bolezni pri nasprotnem udeležencu, in sicer v taki obliki, da sam ni (niti delno več) sposoben skrbeti zase ter za svoje pravice in koristi. Ob tem je ključno tudi to, da nasprotni udeleženec ves čas (pred sodiščem prve stopnje in tudi sedaj v pritožbi) zanika tako sleherno odvisnost od alkohola kot tudi kakršnokoli duševno bolezen, kar le potrjuje ugotovitev izvedenke, da je povsem nekritičen in glede na svoje dosedanje funkcioniranje povsem nerealen.

8.Pritožnik sicer navaja, da se je po odločitvi sodišča prve stopnje odločil za terapevtsko zdravljenje (za kar ne predloži nobenega dokaza), a četudi je to res, golo dejstvo, da se zdravi, še ne pomeni, da je pri njem prišlo do takih sprememb, ki bi narekovale drugačno odločitev od sprejete. Trenutno stanje nasprotnega udeleženca (možganska okvara, zaradi katere prihaja do motenj v kondiciji, načrtovanju in presojanju situacije) ni tàko, da bi se lahko vrnil v domače okolje, kot si, kot navaja v pritožbi, želi, pritožbeno sodišče pa mu pojasnjuje, da bo lahko v skladu z 52. členom ZNP pred pristojnim sodiščem predlagal vrnitev poslovne sposobnost, ko in če bi se okoliščine, zaradi katerih se mu poslovna sposobnost sedaj odvzema, spremenile.

9.Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep v skladu s 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP potrdilo.