Jedro

Za postopek popravljanja pomotnih vpisov velja 200. člen ZZK-1, ki določa, da zemljiškoknjižno sodišče v takih primerih začne postopek sicer po uradni dolžnosti, da pa se za sam postopek popravljanja smiselno uporabljajo pravila, določena v petem poglavju ZZK-1, ki tudi sicer veljajo za vpise, o katerih zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se zato sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (kolikor vpis ni bil dovoljen) razveljavi kolikor se odločitev nanaša na parceli št. 1 in 2 k.o. Ž., kolikor pa se nanaša na parcele št. 3, 4, 5 in 6, vse k.o. S., se sklep razveljavi in v tem delu zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni opr. št. In 46/2014 ter obvestila, naslovljenega na zemljiško knjigo s strani izvršilnega sodišča dne 22.6.2015, je prvostopenjsko sodišče zaznamovalo izvršbo in vpisalo hipoteko v korist G. d.d. pri parcelah št. 1. in 2, 7, 8, 9, vse k.o. Ž., pri parceli št. 10 k.o. Č. in pri parcelah št. 11 in 12 k.o. D.. Glede ostalih parcel: parcele št. 13, 4, 5 in 6, vse k.o. S. je odločilo, da vpis ni dovoljen, o vpisu glede parcele št. 14 k.o. Ž. pa ni odločilo.

2. Proti zavrnilnemu delu sklepa in kolikor o eni parceli ni bilo odločeno, je vložila ugovor upnica iz izvršilnega postopka, G. d.d.. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom o ugovoru odločilo tako, da vpisa ni dovolilo še pri nadaljnjih dveh parcelah: pri parceli št. 1 in 2 k.o. Ž., v preostalem delu pa odločilo, da vpis ni dovoljen oziroma obdržalo sklep zemljiškoknjižne referentke v veljavi, kolikor se je nanašal na zavrnitev vpisa pri parcelah 13, 4, 5 in 6 k.o. S. 3. Proti sklepu se pritožuje G. d.d.. Na prvem mestu opozarja, da je sodišče zagrešilo bistveno kršitev postopka v delu, kjer je spremenilo osnovni sklep tako, da je zavrnilo vknjižbo hipoteke in zaznambo izvršbe pri parcelah št. 1 in 2 k.o. Ž., saj v osnovnem sklepu vknjižba glede teh dveh parcel ni bila zavrnjena in je pritožnik zato ni izpodbijal, kar pomeni, da sodišče o tem delu osnovnega sklepa ni moglo in ni smelo odločati in je postal pravnomočen. V nadaljevanju pritožbe pa navaja, da sodišče ne bi smelo odločati o vpisih glede istih nepremičnin v postopku, ki se je začel kasneje, kot je to storilo v obravnavanem primeru, ko je opravilo vpis v korist K. d.o.o.. Upoštevati bi moralo stanje zemljiške knjige v trenutku začetka tega zemljiškoknjižnega postopka. Že sodišče samo je v obrazložitvi sklepa ugotovilo, da bi v skladu z načelom stroge formalnosti moralo dovoliti vknjižbo hipoteke na podlagi sklepa o izvršbi na vseh nepremičninah. Nesporno je namreč, da je bil v zemljiški knjigi na dan prejema sklepa o izvršbi kot imetnik lastninske pravice vpisan udeleženec s podatki: T. d.d. Ti podatki so bili po prejemu sklepa o izvršbi in po vložitvi ugovora proti osnovnemu sklepu spremenjeni, ne da bi bil izdan o tem sklep in obveščene stranke. Na dan izdaje in prejema sklepa o izvršbi so bili izpolnjeni vsi pogoji za vknjižbo hipoteke. Za odločitev o zavrnitvi vpisa sodišče ni imelo nikakršne pravne podlage. V kolikor je zaradi avtomatskega povzemanja podatkov prišlo do pomote pri podatkih o imetniku lastninske pravice, bi moralo sodišče postopati v skladu z 200. in 201. členom Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) in izdati ustrezen sklep o odpravi pomote. Vsekakor pa ne more popolnoma arbitrarno posegati v podatke o imetniku, kadar ne gre zgolj za avtomatsko povzemanje podatkov o njem, temveč gre za spremembo imetnika pravice. Odprava pomot ne bi smela posegati v pravice dobrovernih tretjih oseb. Sodišče je razveljavilo načelo zaupanja v zemljiško knjigo, publicitetni učinek vpisov ter načelo vrstnega reda. Odločitev pomeni tudi razveljavitev pravne varnosti v prometu z nepremičninami. V kolikor pa se je sodišče že odločilo ugotavljati dejansko stanje (glede lastništva nepremičnin), je to storilo nepravilno in nepopolno. Ni namreč presojalo ustreznosti sklepa o izvršbi ter ni popolno raziskalo, ali je dejanski lastnik spornih nepremičnin udeleženec T. d.d., ali K. d.o.o, saj ni zaslišalo prodajalcev nepremičnin. Sodišče je na podlagi izjave nasprotnega udeleženca, da ni lastnik spornih nepremičnin, ugotovilo dejansko stanje, ki je bilo podlaga za razveljavitev temeljnih načel zemljiške knjige. V nadaljevanju se pritožba sklicuje na nekaj judikatov, ki se nanašajo na popravljanje pomot v zemljiškoknjižnih zadevah.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožnica utemeljeno opozarja, da je postal sklep o vpisu, kolikor se je nanašal na parceli št. 1 in 2 k.o. Ž., pravnomočen, saj proti njemu ugovor ni bil vložen. Sklep o vpisu je prvostopenjsko sodišče spremenilo v škodo G. d.d., ki je vložila ugovor glede drugih petih parcel, pri katerih vpis ni bil dovoljen (glede 2 parcel št. 14 k.o. Ž. ter glede parcel št. 13, 4, 5 in 6 k.o. S.). Že zato je bilo potrebno sklep, kolikor se nanaša na prvi dve navedeni parceli, razveljaviti.

5. Utemeljena pa je pritožba tudi glede ostalih petih parcel, glede katerih vpisa prvostopenjsko sodišče ni dovolilo z utemeljitvijo, da za vpis lastninske pravice v korist T. d.d. ni bilo nobene pravne podlage, ker vpis ni bil opravljen na podlagi ustreznih listin oziroma zemljiškoknjižnih dovolil ter da je pri povzemanju podatkov iz poslovnega registra in pri vpisu v zemljiško knjigo prišlo do napačne navedbe imena in naziva pravne osebe zaradi avtomatičnega povzemanja podatkov iz poslovnega registra, ki je izkazoval matično številko druge pravne osebe. Tako naj bi prišlo pri spornih petih parcelah do napačnega vpisa lastninske pravice v korist T. d.d. namesto v korist prave lastnice K. d.o.o. Prvostopenjsko sodišče je še obrazložilo, da je na podlagi vloge z dne 21.9.2015 projektna skupina e-ZK v glavni knjigi podatke popravila in vzpostavila stanje pred avtomatskim povzemanjem podatkov, tako da je gospodarska družba K. d.o.o. ponovno vpisana kot lastnica navedenih petih parcel. Nadalje je utemeljilo, da je šlo le za popravo podatkov, nikakor pa za spremembo podatkov o imetnici pravice ali celo za spremembo lastnice, zaradi česar tudi ni bil izdan sklep oziroma odredba z vsebovanim pravnim poukom. Vzpostavitev prvotnega stanja naj bi bila med obravnavanim zemljiškoknjižnim postopkom nujna za sam potek postopka in v izogib zapletom in nepravilnim vpisom pri vseh nadaljnjih postopkih.

6. Tako razlogovanje prvostopenjskega sodišča je materialnopravno zmotno in ga pritožba utemeljeno graja. Prepričljiva je sicer obrazložitev, da je do vpisa lastninske pravice v korist T. d.d. prišlo pomotoma in da za tak pomoten vpis ni bilo podlage v ustrezni listini, vendar za postopek popravljanja pomotnih vpisov velja 200. člen ZZK-1, ki določa, da zemljiškoknjižno sodišče v takih primerih začne postopek sicer po uradni dolžnosti, da pa se za sam postopek popravljanja smiselno uporabljajo pravila, določena v petem poglavju ZZK-1, ki tudi sicer veljajo za vpise, o katerih zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti. To pomeni, da je potrebno upoštevati tudi 133. člen ZZK-1, po katerem se zemljiškoknjižni postopek začne v trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti in 147. člen, po katerem se o vpisu odloči glede na stanje vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka (razen če zakon za posamezne vrste vpisov ne določa drugače). Na judikate, v katerih je pritožbeno sodišče opozarjalo na pravila postopka, ki jih je potrebno upoštevati pripopravi pomotnih vpisov, tudi pritožba utemeljeno opozarja (1).

7. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep tudi v preostalem delu, kolikor vpis ni bil dovoljen, razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1). Pri ponovnem odločanju o zadevi bo moralo prvostopenjsko sodišče upoštevati, da je bil obravnavani postopek začet, kot izhaja iz plombe v zemljiški knjigi, dne 22.6.2015, postopek popravljanja pomotnega vpisa pa dan kasneje, in sicer 23.6.2015. Poskrbeti bo moralo tudi za pravilno tehnično nastavitev vpisov v skladu s to pritožbeno odločbo.

op. št. 1: CDn 376/2013, 382/2013, 393/2014.