Jedro

Predlog ne navaja ničesar konkretnega o zagotovitvi pravne varnosti o enotni uporabi prava ali o razvoju prava preko sodne prakse in ne pove, zakaj konkretno bi bila odločitev Vrhovnega sodišča o določenih spornih pravnih vprašanjih pomembna.

Obrazložitev

Predlog se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo plačilo zneska 6.205,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, zavrnilo pa je zahtevek za plačilo zneska 802,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ugotovilo je, da se je toženec ponesrečil v prometni nesreči in mu je tožeča stranka kot članu sindikata omogočila izredno pomoč tako, da je namesto njega pretežno plačala odvetnika, ki je toženca zastopal pri uveljavljanju odškodnine. Sodišče je presodilo, da je šlo za posojilno pogodbo, sklenjeno z odložnim pogojem, ker je ugotovilo, da sta stranki sklenili dogovor, da toženec v primeru uspeha v odškodninski pravdi vrne tožeči stranki stroške odvetniškega zastopanja.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženčevo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Toženec je vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem navaja, da je od Vrhovnega sodišča pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V predlogu navaja, da je sporno, ali je med strankama obstajal dogovor o dodelitvi denarnih sredstev za plačilo odvetnika in o vrnitvi posojila, saj toženec trdi, da ni bilo njegove zaveze vrniti denar. Sodišče je odločilo, kljub pomanjkanju listin, predvsem brez statuta tožeče stranke, ki ureja pravno pomoč, ki bi ga tožeča stranka morala predložiti v dokaz svojih trditev, saj se toženec o tem ne more izjaviti. Sodišče ni v skladu z 285. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) tožencu omogočilo spoznanja, katera dejstva so pravno relevantna, kršilo je tudi določbe 298. in 311. člena ZPP. Gre za vprašanje materialnega prava, kako presojati obstoj kontraktnega ali kvazikontraktnega razmerja, to je, ali gre za posojilno razmerje ali na razmerje nepovratne brezplačne pravne pomoči. 4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da niso izpolnjeni pogoji iz 367.a in iz 367.b člena ZPP za dopustitev revizije. Predlog je neutemeljen že zato, ker vsebuje samo prepis generalne klavzule iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Predlog ne navaja ničesar konkretnega o zagotovitvi pravne varnosti o enotni uporabi prava ali o razvoju prava preko sodne prakse in ne pove, zakaj konkretno bi bila odločitev Vrhovnega sodišča o določenih spornih pravnih vprašanjih pomembna. Pravna vprašanja, ki jih toženec navaja v predlogu, pa se v morebitnem revizijskem obravnavanju ne morejo izkazati kot pomembna. Zatrjevane kršitve 285., 298. in 311. člena ZPP niso bile uveljavljane v pritožbenem postopku, ostale trditve pa mejijo na izpodbijanje dejanskega stanja, kar pa v revizijskem postopku ni dopustno.

6. Zaradi neizpolnjevanja pogojev za dopustitev revizije je Vrhovno sodišče toženčev predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.