Jedro

Tožnik je vložil predmetno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči po preteku petih let od pravnomočnosti sklepa o izbrisu. Želja podati odškodninsko tožbo, tudi če bi tožnik izkazal, da jo je v neki tožbi res izrazil, pa ni takšno dejanje, ki bi po OZ lahko pretrgalo zastaranje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči prve in druge stopnje, zaradi plačila odškodnine v zvezi z nezakonitim izbrisom podjetja A. d.o.o., ter kot oprostitev plačila stroškov postopka. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da ni izpolnjen pogoj iz prve alineje prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki mora biti izpolnjen poleg finančnega in premoženjskega stanja prosilca. Ker je sklep o izbrisu Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Srg 2001/06822 z dne 11. 5. 2001 postal pravnomočen dne 2. 7. 2001, pristojno sodišče pa je dne 21. 8. 2001 izbrisalo družbo tožnika na podlagi pravnomočnega sklepa o izbrisu, je terjatev tožnika glede na 352. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) zastarala. Zato tožnik v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh. Zadeva P 149/2004, na katero se sklicuje tožnik, je tožba, ki jo je vložil tožnik zoper upravno enoto Občino..., B. d.d. in Občino ... zaradi vpisa lastništva v zemljiško knjigo in prepovedi prodaje poslovno stanovanjskih prostorov. Zadeva P 199/2004 pa je zadeva, v kateri tožnik toži B. d.d. zaradi neupravičene terjatve najemnine. Navedbe tožnika, da sta bili v letih 2004 in 2005 vloženi tožbi zaradi izbrisa podjetja, zato niso točne. Opravilna številka zadev, katere je navedel tožnik, se nanašajo na druge zadeve in ne na vložitev tožbe zaradi izbrisa tožnikovega podjetja iz registra.

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in navaja, da brez ustrezne pravne pomoči ni mogel podati pravno pravilno obrazloženega predloga. „Tožilstvo“ ni ugotovilo pravilnega stanja in je napačno odločilo. Dalo mu je rok 8 dni, da sam vloži „obtožilne predloge“. S takšnim ravnanjem Okrožnega sodišča je kršena Ustava RS in „Evropska konvencija za človekove pravice“. Dodelitev brezplačne pravne pomoči ne more biti zavrnjena brez tehtnih dokazov, samo na podlagi domnev, da bo kazenski pregon zoper obtožene osebe nerazumen in da tožnik nima izgledov za uspeh. Takšno ravnanje bi potrjevalo, da se nerazumno in protipravno ščiti uradne pooblaščence, ki kršijo zakon z namero škodovati tožniku. Ugotovitve „Upravnega sodišča“, da tožnik v letu 2004 ni podal tožbenega zahtevka zaradi izbrisa podjetja so netočne in lažne. Tega v naslovu tožb res ni poudarjal, vendar je v vsebini točno zapisano, da želi podati tudi odškodninsko tožbo zaradi nezakonitega izbrisa njegovega podjetja A. d.o.o. Ker ni prejel pravilne pravne pomoči, tožbe ni mogel pravno pravilno popraviti. Tožba zaradi izbrisa podjetja ni mogla zastarati in ne bo zastarala, dokler tožniku ne bo omogočena pravna zakonita obravnava pred sodiščem. Smatra, da je bila tožba v letu 2004 zaradi izbrisa podjetja pravilno vložena, vendar ni imel denarnih sredstev za odvetnika, da bi zahtevke popravil – dopolnil. Predlaga vpogled v spise na Okrajnem sodišču v Domžalah z opravilnimi številkami P 149/2004 in 199/2004 ter celotno vsebino tožbenega zahtevka iz leta 2004. Toženka na tožbo po vsebini ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po tretjem odstavku 1. člena ZBPP pomeni brezplačna pravna pomoč pravico upravičenca do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

Brezplačna pravna pomoč (BPP) se odobri na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določi zakon. Pogoji za dodelitev BPP so urejeni v 11. do 24. členu ZBPP. Po prvi alinei prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Med drugim se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

V zadevi je sporno, ali je toženka pravilno ugotovila, da je odškodninska terjatev tožnika zastarala, zato ne izpolnjuje pogoja iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati.

Predmet obravnave je tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči pred sodišči prve in druge stopnje zaradi plačila odškodnine v zvezi z nezakonitim izbrisom tožnikove družbe A. d.o.o., z dne 16. 6. 2010. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila navedena družba izbrisana s sklepom o izbrisu Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Srg 2001/06822 z dne 11. 5. 2001, ki je postal pravnomočen dne 2. 7. 2001. Na podlagi tega sklepa jo je pristojno sodišče izbrisalo dne 21. 8. 2001. Po prvem odstavku 352. člena OZ odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil. Po drugem odstavku tega člena zastara ta terjatev v vsakem primeru v petih letih, odkar je škoda nastala.

V zadevi ni sporno, da je tožnik vložil predmetno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči po preteku petih let od pravnomočnosti sklepa o izbrisu, saj tega ne zanika. Sporno pa je, ali je bilo v zadevi zastaranje pretrgano, saj se tožnik v tožbi in nekaterih listinah v spisu sklicuje na tožbe „zaradi izbrisa podjetja“, ki naj bi jih vložil leta 2004 in 2005. Toženka je vpogledala v vse zadeve, na katere se je skliceval tožnik, in ugotovila, da se nanašajo na druge zadeve in druge tožene stranke in ne na vložitev odškodninskih tožb zoper toženko zaradi izbrisa tožnikovega podjetja, kar je tudi podrobno utemeljila.

Ker se zastaranje po 365. členu OZ pretrga le z vložitvijo tožbe (zoper dolžnika) in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev, tožnik ne more uspeti s tožbenimi ugovori, da je iz vsebine neke tožbe izhaja (katere, ne navede), da želi podati odškodninsko tožbo zaradi nezakonitega izbrisa njegove družbe. Želja podati odškodninsko tožbo, tudi če bi tožnik izkazal, da jo je v neki tožbi res izrazil, pa tega ni izkazal, namreč še ni takšno dejanje, ki bi po citiranem 365. členu OZ lahko pretrgalo zastaranje.

Glede na navedeno tudi po presoji sodišča tožnik ni izkazal izpolnjevanja pogoja iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva in dokazi, ki jih navaja tožnik, niso pomembni za odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).