18. 10. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Ružice Radenković iz Beograda, Zvezna Republika Jugoslavija, na seji dne 18. oktobra 2001

s k l e n i l o:

Pobuda za oceno ustavnosti tretjega odstavka 254. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98) se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudnica, državljanka Republike Srbije, je bila do 15. 8. 1991 zaposlena v Republiki Sloveniji (skupaj več kot 21 let).

Avgusta 1991 je Slovenijo zapustila in se vrnila v Srbijo, kjer se je za krajši čas zaposlila in nato upokojila pri Srbskem pokojninskem zavodu, od katerega prejema tudi pokojnino. V letu 1993 je pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) zahtevala priznanje pravice do starostne pokojnine na podlagi pretežnega dela zavarovanja na območju Republike Slovenije. Njen zahtevek je ZPIZ zavrnil z utemeljitvijo, da za tako priznanje pravice ne izpolnjuje pogoja državljanstva. S tožbo v socialnem sporu ni uspela, njeno ustavno pritožbo zoper revizijsko sodbo Vrhovnega sodišča pa je Ustavno sodišče zavrglo kot prepozno s sklepom št. Up-74/99 z dne 5. 7. 2000.

2.Pobudnica meni, da je predpisovanje državljanstva kot edinega pogoja za priznanje pravice do pokojnine v neskladju z Ustavo ter mednarodnimi pogodbami in splošnimi načeli mednarodnega prava. Po 8. členu Ustave bi morali biti zakoni v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami. S 14. členom Ustave so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Z 49. členom Ustave pa je zagotovljena svoboda dela, kar naj bi zagotavljalo tudi enake pravice do dela in iz dela. Z drugim odstavkom 50. člena Ustave naj bi bilo zagotovljeno pokojninsko zavarovanje, kar se ne bi smelo pogojevati z državljanstvom.

B.

3.Pobudnica je izpodbijala 254. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ92), ne da bi izrecno opredelila, katero njegovo določbo. Smiselno pa je mogoče njene navedbe razumeti tako, da šteje za neustavno določbo, ki le državljanom Republike Slovenije omogoča uveljavljanje pravic iz pokojninskega zavarovanja na podlagi pretežnega zavarovanja pri ZPIZ - torej določbo tretjega (prvotno drugega) odstavka 254. člena.

4.Izpodbijana določba je v času vložitve ustavne pritožbe, iz katere je bila izločena pobuda, še veljala. Z uveljavitvijo novega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99 in nasl.- v nadaljevanju ZPIZ-1) pa je 1.1. 2000 prenehala veljati. Na podlagi tretjega odstavka 455. člena ZPIZ-1 sta začasno ostali v veljavi le določbi prvega in drugega odstavka 254. člena ZPIZ92, ki pa za pobudnico nista relevantni. Do sklenitve mednarodnih sporazumov z novonastalimi državami na območju nekdanje SFRJ urejata položaj tistih slovenskih državljanov, ki so dopolnili pokojninsko dobo na območju drugih republik nekdanje SFRJ.

5.Ustavno sodišče ne presoja predpisov, ki ne veljajo več. Na podlagi 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) lahko presoja le določbe zakona, ki je prenehal veljati med postopkom pred Ustavnim sodiščem, če ugotovi, da so zaradi njihove neustavnosti nastale posledice, ki niso bile odpravljene. Pri tem je treba upoštevati tudi 44. člen ZUstS, na podlagi katerega Ustavno sodišče lahko zakon, za katerega presodi, da je v neskladju z Ustavo, le razveljavi (z veljavnostjo za naprej). Po njem se namreč zakon, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo (smiselno enako tudi zakon, za katerega je Ustavno sodišče ugotovilo, da je v neskladju z Ustavo), ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, vendar samo, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.

6.V primeru pobudnice je treba upoštevati, da je vložila zahtevo za priznanje pravice do upokojitve na podlagi zakonske določbe, ki je dajala to pravico v izjemnih primerih in pod določenimi pogoji le slovenskim državljanom. Ne da bi se Ustavno sodišče spuščalo v presojo, ali je takšno ugodnejše obravnavanje skladno z Ustavo, bi tudi ob morebitni neskladnosti, lahko to le ugotovilo (pravice slovenskih državljanov pobudnica ne izpodbija) in naložilo zakonodajalcu, naj ustrezno uredi tudi pravice tujcev. Taka odločitev za pobudnico ne bi imela nobenega neposrednega učinka. O njenem zahtevku je bilo pravnomočno odločeno že skoraj dve leti pred vložitvijo pobude, zato v njenem primeru tudi ugotovljena neustavnost zakona ne bi odpravila morebitnih posledic. Tako možnost bi pobudnica sicer imela v postopku z ustavno pritožbo, ki pa jo je vložila prepozno.

7.Ker je izpodbijana zakonska določba po vložitvi pobude prenehala veljati in niso izpolnjeni pogoji za odločanje po 47. členu ZUstS, je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. in 47. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam- Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i kFranc Testen