Jedro

Drugi odstavek 79. člena DZ glede ugotavljanja vlaganj zakoncev v času njune zakonske zveze v nepremičnino jasno napotuje na uporabo predpisov s področja stvarnega prava. Zato je sodišče izhodišče za svojo odločitev pravilno našlo v določbi 48. člena SPZ. Ta ureja izboljšavo tuje nepremičnine. Graditeljem priznava zahtevek za povrnitev vrednosti vlaganj. Gre za verzijski zahtevek, za katerega je v tretjem odstavku 48. člena SPZ določeno, da začne zastaralni rok teči od dneva, ko graditelj izgubi posest nepremičnine. To pomeni, da do prehoda koristi od prikrajšanca na okoriščenca ne pride že z zaključkom vlaganj v tujo nepremičnino, ampak šele z izgubo njene posesti.

Tožnica nepremičnino še vedno uporablja. Zato ne more uspeti s pritožbenimi zatrjevanji, da nad njo nima posesti in da izvršuje le imetništvo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani (v nadaljevanju: sodišče) je ugodilo toženčevemu ugovoru in sklep o zavarovanju z dne 21. 3. 2022 razveljavilo ter zavrnilo tožničin predlog za izdajo začasne odredbe z dne 22. 2. 2022 (I. točka izreka). Odločitev o stroških v zvezi s postopkom zavarovanja je pridržalo za končno odločitev (II. točka izreka).

2. Odločitev temelji na ugotovitvi, da tožnica nepremičnino ID znak ... 381/5 še vedno uporablja oz. niti ne zatrjuje, da bi posest nad njo izgubila. Ker uveljavlja verzijski zahtevek, njena terjatev še ni zapadla oz. ni izkazala verjetnega obstoja terjatve po prvem odstavku 270. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

3. Tožnica odločitve o ugovoru ne sprejema. Zakonska zveza je prenehala, toženec pa je bil z njenim vložkom obogaten. Zaradi načela _superficies solo cedit_ je do prehoda koristi prišlo že ob sami izvedbi vložka. Opozarja na presojo vlaganj v luči določb Družinskega zakonika (DZ). V pritožbi prvič navaja, da od vložitve predloga za razvezo zakonske zveze na nepremičnini ne izvršuje več posesti, temveč imetništvo, saj se v vseh vprašanjih v zvezi z nepremičnino ravna po toženčevih navodilih. Priznava dejansko oblast nad nepremičnino, ki pa jo izvršuje za toženca.

Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni; podredno pa, da ga razveljavi in vrne zadevo sodišču v novo odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je bila vročena v odgovor tožencu, ta pa se nanjo ni odzval. 5. Pritožba ni utemeljena.

6. Tožnica je vložila predlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve v višini 120.001 EUR iz naslova povečanja vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj. Njenemu predlogu je bilo ugodeno s sklepom z dne 21. 3. 2022. Tožencu se je v deležu do celote prepovedala obremenitev in odtujitev nepremičnine, vpisane v zemljiški knjigi z ID znakom parcela ... 381/5, ter zaznamovala prepoved v zemljiški knjigi. Na njegov ugovor je bila začasna odredba z izpodbijanim sklepom razveljavljena, toženkin predlog pa zavrnjen. Sodišče je zaključilo, da tožnica ni izkazala verjetnega obstoja denarne terjatve, ki predstavlja enega izmed pogojev za izdajo začasne odredbe (270. člen ZIZ).

7. Pritožbeno sodišče pritrjuje odločitvi sodišča. Tožnica ni izkazala, da je njena terjatev že zapadla, zato pogoj iz prvega odstavka 270. člena ZIZ ni izkazan.

8. Pritožbeno razlogovanje, da je do prehoda koristi zaradi načela _superficies solo cedit_ prišlo že ob sami izvedbi vložka, nima podlage v utrjeni sodni praksi. Ta zavzema jasno stališče, da je temeljna predpostavka vsakega obogatitvenega zahtevka prehod koristi od prikrajšanca na okoriščenca. Do njega pa ne pride že z zaključkom vlaganj v tujo nepremičnino, ampak šele z izgubo posesti.1

9. Drugi odstavek 79. člena DZ glede ugotavljanja vlaganj zakoncev v času njune zakonske zveze v nepremičnino jasno napotuje na uporabo predpisov s področja stvarnega prava. Zato je sodišče izhodišče za svojo odločitev pravilno našlo v določbi 48. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Ta ureja izboljšavo tuje nepremičnine. Graditeljem priznava zahtevek za povrnitev vrednosti vlaganj. Gre za verzijski zahtevek, za katerega je v tretjem odstavku 48. člena SPZ določeno, da začne teči od dneva, ko graditelj izgubi posest nepremičnine. To pomeni, da do prehoda koristi od prikrajšanca na okoriščenca ne pride že z zaključkom vlaganj v tujo nepremičnino, ampak šele z izgubo njene posesti. Zato drugačno stališče, za katerega se zavzema pritožba, nima opore v sodni praksi.

10. Tožnica nepremičnino2 še vedno uporablja. Zato ne more uspeti s pritožbenimi zatrjevanji, da nad njo nima posesti in da izvršuje le imetništvo. O tem med postopkom tudi ni podala ustrezne trditvene podlage. Tovrstne navedbe predstavljajo pritožbeno novoto, ki je pritožbeno sodišče glede na 337. člen ZPP ne more upoštevati.

11. Odločitev sodišča je pravilna, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in na podlagi 2. toke 365. člena ZPP izpodbijani sklep potrdilo.

1 Primerjaj II Ips 189/2018, II Ips 39/2018, VSC sodba Cp 351/2020, VSL sodba II Cp 841/2017 in druge. 2 Kar ni sporno.