Jedro

Okoliščine za vračunanje daril v zakoniti dedni delež dedičev mora tisti, ki se na to sklicuje, navesti v zapuščinskem postopku na prvi stopnji.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dediča S. S. in I. S. sama trpita svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg zapuščine, nadalje da zapustnica ni napravila oporoke, zato pridejo v poštev kot dediči hči H. J., hči L. M., sin S. I., sin S. S., hči S. A., sin S. V. in sin S. J. vsak do 1/7 celote zapuščine. Nato je razglasilo te dediče na podlagi zakona in odredilo določene vpise po pravnomočnosti tega sklepa o dedovanju. Ugotovilo je, da zapustnica ni napravila oporoke, zato je sodišče izvedlo dedovanje na podlagi zakona in v skladu s podanimi dednimi izjavami. Vrednost zapuščine in višino pogrebnih stroškov so navedli dediči sami.

Zoper takšno odločitev se pritožujeta z laično pritožbo dediča M. L. in V. S. Smiselno uveljavljata pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, saj naj bi sodišče ne upoštevalo, da so posamezni dediči pred dedovanjem z daritvijo zapustnice prejel del njenega zemljišča in sicer so to bili I. S., S. S., J. S. in A. S. Sodišče te navedene dele zemljišč ni upoštevalo kot daritev, zato je sklep o dedovanju v nasprotju z zakonom in neutemeljen. Dedič V. S. pa je še navedel, da je od sodišča zahteval, da skladno z določilom prvega odstavka 46. člena Zakona o dedovanju všteje navedenim dedičem sprejeta darila v njihove zakonite dedne deleže. Ker sodišče teh navedb ni upoštevalo, vlaga to pritožbo zoper sklep o dedovanju.

Pritožba je bila vročena nasprotnim dedičem. S. S. in I. S. sta na pritožbo odgovorila. Po mnenju dedičev so pritožbene trditve obeh pritožnikov pavšalnega značaja in jih z ustreznimi listinami nista obrazložila, pa tudi ne dokazala. V pritožbi ne pojasnita razlogov, zaradi katerih teh dejstev nista navedla že v zapuščinskem postopku na prvi stopnji, zlasti pa ne predložila listin, iz katerih bi izhajala utemeljenost pritožbenih navedb. Predlagata zavrnitev pritožbe in priglašata pritožbene stroške.

Pritožbi nista utemeljeni.

Iz vpogleda v zapuščinski spis je razvidno, da pritožnika kot dediča, tekom zapuščinskega postopka na prvi stopnji nista podala izjavo v smislu instituta vračunanje daril in volil v dedni delež. Zato sodišče prve stopnje tekom postopka na prvi stopnji ni imelo nobenih razlogov, da bi pri odločanju o usodi dediščine uporabilo institut vračunanja daril in volil v dedni delež. Zato bi morala pritožnika že v postopku na prvi stopnji, tak svoj zahtevek ustrezno postaviti in ga tudi utemeljiti z dejanskimi navedbami, morala bi navesti koliko naj se vsakemu zakonitemu dediču vračuna v dedni delež vse kar je na kakršenkoli način dobil v dar od zapustnika (prvi odstavek 46. člena ZD). Šele nato bi lahko sodišče prve stopnje sprejelo ustrezni sklep o vračunanju in vračanju daril, po določbah člena 48 Zakona o dedovanju. Pravico zahtevati, da se v dedni delež kakšnega dediča vračunajo darila in volila imajo samo njegovi dediči, in ti dediči morajo takšen zahtevek postaviti v postopku na prvi stopnji. V pritožbenem postopku takšnih dejstev glede na določbo člena 286 ZPP v zvezi s členom 163 ZD, ni mogoče uveljavljati. Neresnične pa so trditve obeh dedičev, da sta takšni izjavi podala v postopku na prvi stopnji. Sodišče druge stopnje je vpogledalo v oba zapisnika o naroku v zapuščinski zadevi po pokojni in na nobenem od narokov ali pa iz kakšne druge vloge ne izhaja, da bi pred izdajo sklepa o dedovanju ta dediča postavila ustrezne trditve. Takšno trditev postavljata šele v pritožbi. Sodišče je sicer opravilo po vložitvi pritožbe še en narok v zapuščinski zadevi in sicer dne 18. 11. 2013 (na njem se prav tako niso obravnavala nakazana vprašanja), in ker dediči niso uspeli doseči soglasja glede pritožbe ostalih dedičev, je sodišče prve stopnje odstopilo pritožbi sodišču druge stopnje, ki pa je pritožbi obeh dedičev kot neutemeljeni zavrnilo, pri čemer sodišče druge stopnje še dodaja, da je mogoče zmanjšanju oporočnih razpolaganj zahtevati tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, z ustreznimi pravnimi in procesnimi dejanji posameznega dediča. Glede na obrazloženo, je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 2. točke prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s členom 163 ZD, pritožbo obeh dedičev kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v celoti.

Dediča sta podala odgovor na pritožbo, priglasila sta tudi stroške za odgovor na pritožbo, katere pa trpita sama, saj z odgovornimi navedbami nista bistveno prispevale k odločitvi sodišča druge stopnje (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s členom 163 ZPP in 163 ZD).